“Ko avtoritarni režimi pokažejo ekspanzionistične težnje, bi se morale demokratične države združiti, da bi se jim zoperstavile. Tajvan je v prvih bojnih vrstah,” je dejala Tsaijeva, kot povzema nemška tiskovna agencija dpa.

Dodala je še, da verjame, da bi ZDA branile Tajvan, v primeru, da bi ga Kitajska napadla. Potrdila je, da je na otoku prisotno majhno število ameriških vojakov, ki pomagajo pri usposabljanju tajvanske vojske, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Navzočnost ameriških vojakov v državi je za medije prvi potrdil vir iz Pentagona v začetku tega meseca. Tsaijeva ni želela razkriti točnega števila ameriških vojakov na otoku. Dejala je, da jih ni toliko, kot si ljudje mislijo.

V zadnjem času so se napetosti glede Tajvana bistveno zaostrile. Med drugim je tako v tajvansko identifikacijsko območje zračne obrambe (ADIZ) že večkrat vdrlo veliko število kitajskih vojaških letal.

Zaradi okrepljenih vojaških vdorov Pekinga v identifikacijsko območje zračne obrambe Tajvana so ZDA, Japonska in Avstralija že izrazile resno zaskrbljenost. Ameriški predsednik Joe Biden je prejšnji teden Pekingu povsem jasno sporočil, da bi ZDA v primeru kitajskega napada branile demokratični Tajvan.

Komunistično vodstvo v Pekingu Tajvan obravnava kot del Ljudske republike Kitajske in ves čas grozi z njegovo osvojitvijo. ZDA so se na drugi strani zavezale obrambi Tajvana, kar pa je doslej konkretno pomenilo predvsem dobavo orožja tajvanski vojski. V preteklosti se ZDA niso jasno izrekle, da bi v primeru invazije priskočile na pomoč Tajvanu, saj bi Kitajska to razumela kot jasno kršitev t. i. doktrine ene Kitajske.

Tsaijeva je dejala, da bi se bila pripravljena pogovarjati s kitajskim voditeljem Xi Jinpingom. “Lahko se pogovarjamo o naših razlikah in se poskušamo dogovoriti, da bomo lahko mirno sobivali,” je povedala za CNN. Kitajska je s tajvanskim vodstvom prekinila vso komunikacijo junija 2016, mesec dni po tem, ko je trenutna predsednica prevzela svojo funkcijo.