Najmočnejši zagrebški potres v zadnjih 140 letih je tla stresel na nedeljo, 22. marca 2020, ob 6.24. Dobre pol ure pozneje, ob 7.01, mu je sledil še en potres z magnitudo 5,0. Do konca leta 2021 so seizmografi zabeležili še okoli 3500 popotresnih sunkov, od tega v prvem letu približno 3200.

Med poškodovanimi poslopji so bili večinoma stanovanjski objekti pa tudi izobraževalne, znanstvene in kulturne ustanove ter zgradbe sodišč, bolnišnice in cerkve. Škoda je nastala tudi na poslopjih sabora in vlade ter zagrebške katedrale.

Hrvaška vlada je bila zadnja tri leta tarča hudih kritik zaradi prepočasne popotresne obnove, h kateri so svoje prispevale tudi številne menjave ministrov za prostorsko ureditev, gradbeništvo in državno premoženje. Zadnja se je zgodila januarja letos, ko je hrvaški premier Andrej Plenković prav zaradi prepočasne popotresne obnove za gradbenega ministra namesto dotedanjega Ivana Paladine postavil Branka Bačića.

Najpočasneje v Zagrebu napreduje obnova stanovanjskih objektov, ki jo je doslej oviral predvsem zapleten postopek za pridobitev pravice do nadomestila, zaradi katerega so lastniki hiš in stanovanj morali predložiti obsežno dokumentacije.

Bačić je z novim zakonom o obnovi in drugimi ukrepi takoj po prevzemu ministrske funkcije poenostavil postopke, da bi pospešili obnovo. To je izpostavil tudi v luči obletnice potresa, a obenem priznal, da vlada “ni opravila izpita”, ko gre za gradnjo nadomestnih zasebnih hiš.

Doslej namreč v Zagrebu niso zgradili niti ene nadomestne zasebne hiše, čeprav so prejeli 247 zahtevkov. Napredek naj bi se po Bačićevih besedah zgodil do konca leta. “V začetku maja bomo začeli graditi 21 hiš, do konca leta pa 100,” je napovedal.

Za obnovo zasebnih hiš in zgradb so državljani do marca vložili skupno 31.318 zahtevkov. Od tega so jih na ministrstvu obdelali nekaj več kot 40 odstotkov. V fazi obnovitvenih del je tudi 239 javnih stavb in 111 infrastrukturnih projektov.

Nezadovoljstvo nad obnovo zasebnih zgradb je v torek izrazil tudi zagrebški župan Tomislav Tomašević, ki pa je po drugi strani zadovoljen z obnovo javnih poslopij v pristojnosti mesta. “Imamo pet končanih konstrukcijskih obnov javnih zgradb v Zagrebu, s čimer nam je uspelo celovito obnoviti svoje ustanove,” je dejal.

Najpomembnejši cilj hrvaške vlade je sicer, da do konca prve polovice leta 2023 porabi 1,03 milijarde evrov iz solidarnostnega sklada EU.

Hrvaška je iz solidarnostnega sklada EU za popotresno obnovo v Zagrebu namreč dobila 683,7 milijona evrov, kar je približno tri odstotke vrednosti škode, ki je bila ocenjena na 11,5 milijarde evrov. 319 milijonov evrov je nato prejela še za popotresno obnovo v Banovini, potem ko je to območje 29. decembra 2020 stresel potres z magnitudo 6,4.

Do marca letos so porabili komaj polovico teh sredstev, rok za porabo pa se izteče junija letos.