Trump je v prvem odzivu na poziv na zaslišanje postavil vprašanje, zakaj ga niso poklicali že prej. “Zakaj me ta odbor ni poklical že pred meseci? Zakaj so čakali do zadnjih trenutkov zadnjega zasedanja? Zato, ker je odbor povsem zanič in služi le za dodatne delitve v naši državi,” je Trump sporočil na svojem družbenem mediju Resnica.

“Moramo biti pošteni in temeljiti ter dobiti celovito podobo dogajanja. Zato potrebujemo izjave Donalda Trumpa. Gre za vprašanje odgovornosti in mora odgovarjati za svoja dejanja,” pa je dejal predsednik odbora demokrat Bennie Thompson.

Večina nekdanjih Trumpovih sodelavcev je prostovoljno sodelovala v preiskavah odbora, ali pa je upoštevala poziv na zaslišanje. Od tistih, ki ga niso, se je pred sodiščem zaradi zaničevanja kongresa doslej znašel le nekdanji Trumpov politični strateg Steve Bannon.

Nihče od ameriških političnih analitikov ne verjame, da se bo Trump res odzval na poziv. Vendar pa gre za novo težavo, s katero se bo moral spopasti s pomočjo odvetnikov, ki jih ima že za majhno armado.

Ena skupina odvetnikov ga brani v preiskavi pravosodnega ministrstva zaradi odtujitve zaupnih dokumentov iz Bele hiše, druga v tožbi pravosodne ministrice New Yorka zaradi poslovnih prevar. Potem je tu še tožba newyorške pisateljice zaradi obrekovanja, sedaj bo potreboval še skupino, ki bo zavračala poziv kongresa.

Trump mora sicer zavlačevati le do januarja, ko poteče mandat sedanjemu predstavniškemu domu kongresa. Po novembrskih volitvah pa obstaja možnost, da večino prevzamejo republikanci, ki bodo v tem primeru preiskave Trumpa verjetno zaključili.

Četrtkovo zaslišanje odbora je podalo nove dokaze o tem, da se Trump v nobenem primeru ni bil pripravljen sprijazniti s porazom in si je prizadeval ostati na oblasti, ne glede na voljo volivcev.

“Že pred volitvami je izdelal načrt, po katerem bo razglasil zmago, ne glede na izid,” je dejala demokratska kongresnica Zoe Lofgren.

Odbor je imel čez poletje osem javnih zaslišanj, pred tem je vodil preiskavo in zaslišal več kot tisoč prič. “Vsa teža dokazov, ki smo jih doslej predstavili, nam kaže, da je bil vzrok za 6. januar en sam človek – Donald Trump. Drugi so mu sledili,” je izjavila republikanska članica odbora Liz Cheney.

Trump je sprva poskušal po pravni poti, s tožbami proti volilnim izidom, ko iz tega ni bilo nič, ker ni bilo dokazov o prevarah, pa je skupaj s sodelavci skoval načrt, da bo podpredsednik ZDA Mike Pence 6. januarja zavrnil izide po posameznih državah, sam pa bo s pomočjo lažnih elektorjev ostal na oblasti.

Pence ni hotel sodelovati in Trump je na zborovanju pred Belo hišo privržence pozval, naj gredo nad kongres. Tam so nato vdrli v poslopje, razbijali inventar, lovili kongresnike in med drugim tudi opravljali velike in majhne potrebe po dvoranah in hodnikih.

Kongresna policija jih je s pomočjo nacionalne garde pregnala. Trump je najprej dve uri opazoval dogajanje po televiziji, nato pa so ga le prepričali, da je izdal poziv svojim privržencem, naj se umaknejo.

V četrtek so med drugim pokazali posnetek danskih filmarjev, ki so pred napadom snemali Trumpovega kontroverznega političnega svetovalca Rogerja Stona, ki je dejal, da ni potrebno čakati na izid volitev, ampak lahko gredo kar takoj na nasilje.

Stone je povezan z desničarskima skupinama Ponosni fantje in Varuhi prisege, katerih pripadniki so v napadu organizirano sodelovali. Pravosodno ministrstvo voditelje obeh skupin kazensko preganja zaradi upora proti državi.

Preiskava je razkrila tudi sporočila med agenti tajne službe, ki dokazujejo, da se je Trump želel osebno pridružiti napadalcem na kongres, vendar so mu agenti to preprečili, čeprav jih je nadrl in skušal celo fizično napasti.