Agenti FBI so v ponedeljek izvedli preiskavo na Trumpovem posestvu Mar-a-Lago. Preiskava je bila po Garlandovih besedah del potekajoče preiskave pravosodnega ministrstva o odkritju zaupnih dokumentov Bele hiše na posestvu.

Trump bi lahko vsebino naloga objavil sam, a o njej raje širi teorije zarote

Garland je dejal, da je zaprosil sodišče za objavo vsebine preiskovalnega naloga, med drugim ker obstaja velik javni interes. Javnost je sicer o preiskavi obvestil Trump, kar je njegova pravica, je dodal minister. Ni pa omenil, da bi lahko vsebino naloga prav tako objavil Trump sam. Bivši predsednik je namesto tega obtožil FBI, da mu podtika dokaze proti njemu.

Garland je dejal, da je bil v času preiskave Mar-a-Laga ves čas prisoten Trumpov odvetnik. Namignil je, da se je za prošnjo za objavo vsebine preiskovalnega naloga odločil zaradi Trumpovih izjav in zaradi političnih napadov republikancev na celotno pravosodno ministrstvo in FBI.

Zagotovil je, da ministrstvo v podobnih primerih išče manj vsiljive načine za pridobitev dokazov, kar z drugimi besedami pomeni, da je bil nalog potreben za zaščito dokazov. “Ne bom pa tiho, ko se nepošteno napada integriteta uslužbencev pravosodnega ministrstva in agentov FBI, ki so patriotski javni uslužbenci, ki vsak dan branijo Američane pred nasiljem, terorizmom in drugimi nevarnostmi,” je dejal Garland.

Ameriški mediji so že pred Garlandovo izjavo na podlagi neimenovanih visokih virov v ministrstvu za pravosodje opisali za kaj je šlo. Viri trdijo, da je šlo za iskanje zaupnih dokumentov iz Bele hiše na podlagi informacij zaupnega vira iz Trumpovega kroga.

Newsweek poroča, da ni šlo za nobeno politično akcijo proti bivšemu predsedniku ZDA ali za racijo, kot trdi Trump. Šlo je za iskanje zaupnih dokumentov, ki jih je Trump ob odhodu iz Bele hiše odnesel s seboj v Mar-a-Lago, čeprav tega po zakonu o predsedniških dokumentih iz leta 1978 ne bi smel.

Poleg tega pa je celo Trump leta 2018 podpisal zakon, ki prepoveduje odstranjevanje, zadrževanje ali pridobivanje zaupnih dokumentov vlade in uvaja višje kazni za takšna dejanja. Predlog zakona je potrdil republikanski kongres zaradi preiskave elektronske pošte Hillary Clinton.

Zakon iz leta 1978, ki je bil sprejet zaradi zlorab predsednika Richarda Nixona, jasno določa, da mora iti vse, kar je bilo napisanega v Beli hiši, v Nacionalne arhive. Za prilaščanje tega je predvidena kazen 2000 dolarjev, največ do treh let zapora in dosmrtna prepoved kandidiranja na javne funkcije.

Nacionalni arhivi so že januarja 2021, ko je Trump na hitro zapustil Belo hišo, sprožili vprašanje dokumentov. Trump je čez nekaj časa sam priznal, da so “po napaki” odnesli s seboj 15 škatel dokumentov, ampak da so jih vrnili. V Nacionalnih arhivih so potrdili, da je bilo med njimi več strogo zaupnih zadev, vendar pa se jim je zdelo, da niso dobili vsega.

Aprila letos je začela delovati velika porota, ki jo je sklicalo pravosodno ministrstvo ZDA na prošnjo Nacionalnih arhivov. Velika porota je ugotovila, da obstaja kredibilen sum, da vsega iz Mar-a-Laga niso vrnili.

Agenti FBI so potem šli do zveznega sodnika Bruca Reinharta na Floridi za potrditev preiskovalnega naloga. Sodniku so morali preiskovalci podati podrobne prepričljive dokaze, da Trump še vedno krši zakon glede dokumentov in da morajo dobiti nalog za preiskavo, da preprečijo uničenje dokumentov. Točno so mu navedli kje se kaj nahaja, kar jim je povedal nekdo iz Mar-a-Laga.

Trump svoje zaveznike že panično sprašuje, če kdo od njih slučajno nosi skriti mikrofon, šaljivci pa po družbenih medijih širijo natolcevanja, da ga je izdala žena. Identiteta zaupnega vira ostaja skrita.

Po potrditvi naloga so agenti FBI čakali na ustrezno priložnost za preiskavo, ko Trumpa ne bo doma, ker so se hoteli izogniti cirkusu in mu onemogočiti poskus oviranja preiskave brez uporabe posebnih prijemov. Prišli so v konvoju temnih vozil ponedeljek ob devetih zjutraj in končali z delom ob sedmih zvečer po krajevnem času. S seboj so odnesli nekje med deset do 15 škatel materiala.

To je potrdil Trumpov odvetnik, ki je bil prisoten med preiskavo. Potrdil je tudi, da so šli v spalnico, pisarno in skladišče, kar nakazuje, da so agenti vedeli, kje iskati. Trump FBI obtožuje, da so mu zadeve podtaknili, kar pa brez sodelovanja njegovega odvetnika potem ne bi bilo mogoče.

Newsweek na podlagi prej omenjenih virov iz pravosodnega ministrstva navaja tudi, da preiskava ni imela nič z napadom na kongres 6. januarja ali Trumpovimi poskusi spreminjanja izida predsedniških volitev. To ga verjetno še čaka.

Proti Trumpu sicer v New Yorku poteka kazenska preiskava tožilstva Manhattna zaradi poslovnih praks njegovega podjetja. Vzporedno civilno preiskavo vodi tudi pravosodna ministrica New Yorka Letitia James. Gre za to, da naj bi podjetje napihovalo vrednost premoženja, ko je šlo za iskanje posojil in ga zmanjševalo, ko je šlo za plačevanje davkov.

Trump se je v sredo udeležil zaslišanja pred Jamesovo, kjer se je, po poročanju ameriških medijev več kot 400-krat skliceval na 5. amandma k ameriški ustavi, ki ščiti pred samoobtožbo. Washington Post poroča, da je povedal le svoje ime, nato pa štiri ure le “5. amandma”.

Trump sam je na svojih zborovanjih in drugje več let ponavljal, da se na 5. amandma sklicujejo le tisti, ki so česa krivi. Potem, ko je sam storil isto, pa je sporočil, da ni imel druge izbire, ker da je tarča politično motiviranega lova na čarovnice s strani odvetnikov, tožilcev in lažnih medijev.