“Vojaško agresijo je mogoče bojevati tudi z besedami, ne samo z bombami. Besede pa imajo lahko zelo močan vpliv, saj je cilj ruske propagande v EU, da zmanjša podporo ljudi temu, kar delajo voditelji, to je pomagajo Ukrajini,” je v intervjuju za STA, ki je potekal v okviru Evropskega novinarskega središča (ENR), o ruski propagandi v zvezi z vojno v Ukrajini povedala Jourova.

Evropski politiki se lahko po njenem mnenju iz ukrajinskega soočanja z rusko propagando naučijo, da jo nehajo podcenjevati in nehajo “biti naivni”. Zato komisija veliko dela na področju boja proti ruski propagandi, vključno s sankcijami proti ruskim medijem, je dejala.

Veliko pa se lahko naučijo tudi spletne platforme, kot so Meta oz. Facebook, Google in Twitter, je še povedala Jourova, ki jih je pred vojno pozvala, naj izberejo stran, in to pravo. Zato tudi želi, da bi okrepile boj proti ruski propagandi.

“Z odzivom platform nismo povsem zadovoljni, saj želimo, da se bolj osredotočijo na države v srednji in vzhodni Evropi, ki so glavni cilji ruske propagande,” je poudarila.

To je ponazorila s primerom Slovaške, kjer dejstva na Twitterju preverjata zgolj dva človeka, pa še to ne za poln delovni čas. To se kaže v tem, da 45 odstotkov Slovakov meni, da imajo Rusi prav, da branijo svoje interese. Zato tudi želi, da bi platforme več vlagale v preverjanje dejstev, da bi najele novinarje, ki bi preverjali dejstva.

Do Twitterja je bila še posebej kritična, pri čemer je priznala, da je tudi njej vse bolj neprijetno zaradi ruske propagande. “Moram reči, da se na Twitterju počutim vse bolj nelagodno v družbi neregulirane agresivne ruske propagande,” je dejala.

Podpredsednica komisije je ob tem pojasnila, da je boju proti dezinformacijam na družbenih omrežjih namenjen tudi kodeks ravnanja, ki ga je pripravila komisija. Ta sicer ni zavezujoč.

“Gospodu Elonu Musku bi rada pojasnila, da je naša filozofija, da ščitimo svobodo govora, da ščitimo svobodo izražanja. Zato smo vzpostavili tako kompleksen sistem, kot je kodeks ravnanja. Vendar pa svoboda govora v EU ni neomejena,” je poudarila.

Za boj proti ruskim dezinformacijam in propagandi pa so ključnega pomena dejstva, ki nam jih posredujejo novinarji na terenu v Ukrajini, je še povedala evropska komisarka za vrednote in preglednost.

Ob svetovnem dnevu svobode medijev, ki bo 3. maja, se je poklonila vsem novinarjem in medijskim delavcem, ki tvegajo svoja življenja, da bi bila evropska javnost obveščena. Zato EU dela vse, da bi zaščitila novinarje, ki delujejo v Ukrajini.

Spomnila se je tudi tistih, ki delajo v avtoritarnih režimih in ki so v zaporih. Pri tem je pozvala k nadaljevanju izvajanja pritiska na ruski režim, da bi iz zapora izpustil ameriškega novinarja Evana Gershkovicha.

“Želim, da bi bila EU vodilna pri zaščiti teh pogumnih glasov in da bi postala neke vrste vozlišče medijske svobode. To pomeni, da bi sprejeli tudi neodvisne medije, ki morajo pobegniti pred cenzuro v svoji državi,” je dejala komisarka.

Komisija si zato prizadeva za zagotavljanje praktične podpore ruskim novinarjem, ki so se zatekli v EU. Bruselj je pozval k predložitvi predlogov projektov v vrednosti treh milijonov evrov. Podpora bi obsegala pravno pomoč novinarjem, na primer pri pridobivanju vizumov, finančno pomoč za ekonomsko preživetje, pa tudi sodelovanje z velikimi medijskimi družbami za prenos novinarskih prispevkov na rusko ozemlje.

Podporo v treh osrednjih centrih v Pragi, Rigi in Amsterdamu bi financirale različne zaupanja vredne organizacije, ne pa neposredno EU, saj ne želijo, da bi ruski predsednik Vladimir Putin te novinarje označil za “evropske vojake”. Načrtujejo, da jo bodo začeli zagotavljati čez dva meseca, je povedala komisarka.

Da bi EU postala vozlišče medijske svobode, pa mora imeti vzpostavljen določen red tudi doma, je še poudarila Jourova. Zato je med drugim komisija pripravila predlog akta o medijski svobodi, pa tudi predlog direktive, katere namen je zaščititi novinarje pred t. i. strateškimi tožbami (SLAPP).

Nemškim založnikom, ki so skeptični glede akta o svobodi medijev, je komisarka sporočila, da ne regulirajo medijev samih. Za medije lani jeseni predstavljeni predlog, ki ga Evropski parlament in Svet EU še obravnavata, prinaša zgolj dva pogoja. Prvi je objava podatkov o lastništvu, drugi pa sprejetje ukrepov glede neodvisnosti od lastnikov. Vse ostalo pa je namenjeno zaščiti medijev, predvsem kar se tiče pogojev dela.

Državam s stabilnimi demokracijami, kot so Nemčija, Avstrija, Danska in Švedska, ki se bojijo zniževanja standardov, je odgovorila, da “noben sistem ni povsem imun”. Na drugi strani predlogu nasprotujeta tudi Madžarska in Poljska.

Pričakuje, da se bo zakonodajni postopek zavlekel v prihodnje leto, saj je glasovanje o pogajalskem izhodišču v parlamentu predvideno za oktober, države članice pa bi lahko soglasje o svojem stališču dosegle junija. Nato se bosta instituciji še pogajali o predlogu.

“Mislim, da bo akt o svobodi medijev na koncu takšen, da bodo vsi nekoliko razočarani nad njim. To je vedno dober rezultat, saj je to tipična lastnost evropskega kompromisa,” je še menila evropska komisarka v pogovoru za STA, ki je potekal v okviru ENR.