Kazenska ovadba s strani VSV je bila pričakovana, saj so jo napovedovali. Kot vztrajajo, je ta nujna predvsem za to, da se temeljito preveri sum neustreznega oziroma pomanjkljivega ukrepanja s strani več organov oblasti ter zlorabe položaja z opustitvijo dolžnega ravnanja.

Avstrijskim in tirolskim oblastem očitajo odgovornost za kaos, ki je izbruhnil zaradi širjenja okužb z novim koronavirusom v smučarskem središču Ischgl ob začetku pandemije marca lani. Potem ko so že v začetku marca zaznali prve okužbe, so se pristojne oblasti po oceni mnogih odzvale prepozno, da bi zajezile njihovo širjenje. Strokovno poročilo je to potrdilo, a pozen odziv pripisalo zgolj napačni presoji. Očitka, da naj pristojni ne bi ukrepali pravočasno zaradi pritiskov s strani turističnega sektorja, ni potrdilo.

Nekdanji kancler Kurz je karanteno za dolino Paznauntal javno razglasil 13. marca lani, ne da bi se oblasti nanjo prej ustrezno pripravile in jo uskladile. Turisti in turistični delavci so nato panično bežali, nastajali so veliki zastoji, v prenapolnjenih avtobusih in avtomobilih so se številni še na novo okužili. Z novim koronavirusom naj bi se takrat okužilo več tisoč ljudi iz 45 držav.

Državno tožilstvo v Innsbrucku je konec novembra sporočilo, da je ustavilo kazensko preiskavo proti petim obdolžencem v zadevi Ischgl. Kot je pojasnilo, ni našlo nobenih dokazov, da bi bili krivi kakšnega dejanja ali opustitve dolžnega ravnanja, s katerim bi se povečala nevarnost širjenja okužb. Peterica obdolžencev uradno ni bila znana, bi pa naj šlo za vidne lokalne politike in uradnike.

VSV se je na to odločitev tožilstva ostro odzvala. Vložila je tudi zahtevo po nadaljevanju postopka ter njegovi razširitvi na deželnega glavarja Platterja. Obenem je napovedala vložitev nove ovadbe, kar je zdaj tudi storila.

Na Dunaju se je sicer septembra začel tudi prvi sodni postopek v civilni tožbi v zvezi z izbruhom koronavirusa v Ischglu. Tožniki iz Avstrije in Nemčije so vložili 15 civilnih tožb.