Od februarja 2021 se je v zaporih v Ekvadorju odvilo najmanj pet množičnih pobojev. Potek nasilja je bil v vseh primerih enak. Sprva so nastopili nočni pretepi, v katerih so uporabljali pištole in mačete, v jutranjih urah pa so v zaporu našli razkosana trupla.

Vlada za ta grozodejstva krivi tolpe, ki se ukvarjajo z drogami in ponekod prevzemajo nadzor nad zapori, vendar nekateri strokovnjaki trdijo, da je oblastem preprosto vseeno za tiste, ki se znajdejo v tovrstnem nasilju.

Podobnega mnenja je odvetnica nevladne organizacije za pravice zapornikov Dignity Foundation Vianca Gavilanes, ki za poboje krivi splošno apatijo vlade do življenj zapornikov. Poudarila je, da oblasti ukrepajo prepočasi tudi v primerih, ko so obveščevalne službe ali družinski člani opozorili na neizbežno prelivanje krvi.

“Zdi se, kot da policija upa, da bodo umrli v zaporu, da se med seboj pobijejo, oni pa le poberejo trupla,” je dejala Gavilanesova.

Predsednik države Guillermo Lasso, ki je na oblasti manj kot leto dni, je sicer namenil dodatna sredstva za zapore in dejal, da bo zaposlil več stražarjev. Prav tako je decembra ustanovil tudi komisijo za preučitev nasilja, njeno prvo poročilo pa je obsodilo razmere v zaporih, ki naj bi delovali bolj kot “skladišča ljudi in centri za mučenje”.

Kljub povečanemu financiranju pa v zaporih še vedno primanjkuje paznikov. Raziskovalka iz centra Kaleidos Mayra Flores to pripisuje k zelo zaprti viziji vlade, osredotočene na vojno proti drogam.

Ekvadorski predsednik pri tem poudarja, da je problem znotraj zaporov enak tistemu zunaj njih, kjer se tolpe borijo za nadzor nad potmi, po katerih prevažajo droge. Ekvador namreč leži med Kolumbijo in Perujem, dvema največjima proizvajalcema kokaina na svetu. Samo leta 2021 pa so oblasti zasegle rekordnih 210 ton drog.