Glede na vzporedne volitve, ki jih je izvedel institut Ipsos, sta Macronovo zavezništvo Skupaj in Nupes dobila po 25,2 odstotka glasov, na tretjem mestu je Nacionalni zbor skrajne desničarke Marine Le Pen z 18,9 odstotka, četrti so desnosredinski Republikanci s 13,7 odstotka glasov.
A končni izid volitev v 577-člansko nacionalno skupščino bo znan šele po drugem krogu volitev prihodnjo nedeljo.
Po poročanju francoske tiskovne agencije AFP, ki navaja projekcije instituta Ifop-Fiducial, je Macronova stranka na dobri poti, da ostane najmočnejša sila v državi, saj bi lahko dobili med 275 in 310 sedežev. Absolutna večina je sicer 289 sedežev. Projekcija Ipsosa pa Macronu napoveduje med 255 in 295 sedežev, še poroča AFP.
Leva koalicija Nupes, v kateri so poleg Melenchonove Nepokorne Francije še komunisti, ekologi in socialisti, naj bi dobila med 150 in 220 sedežev. Nacionalnemu zboru se obeta okoli 20 sedežev.
Za Macrona, ki si je aprila zagotovil drugi petletni mandat na čelu države, je ključno, da njegovo zavezništvo ohrani absolutno večino v nacionalni skupščini. Brez te bo imel predsednik precej težje delo, saj bo moral za podporo svojim predlogom sklepati zavezništva.
70-letni Melenchon se je takoj po tistem, ko je za las zgrešil uvrstitev v drugi krog predsedniških volitev, podal v boj za zmago na parlamentarnih, ki jih je označil za tretji krog predsedniških. Za cilj si je zadal, da postane novi premier in skuša Macronu preprečiti uveljavitev njegove agende.
Levičar bi rad znižal upokojitveno starost, medtem ko Macron napoveduje njeno zvišanje. Prav tako bi zvišal minimalno plačo. Obljublja, da bo naredil več za socialno zaščito delavcev in za okolje. Macrona označuje za liberalca, ki služi le interesom bogatih.
Predsednik pa želi v drugem mandatu v Elizejski palači izvesti vrsto reform, med njimi pokojninsko, ki je bila sicer njegov cilj že v prvem mandatu. Napoveduje znižanje davkov ter spremembe pri socialnih pomočeh. Obenem je obljubil, da bo v prihodnje bolj prisluhnil Francozom.
Udeležba na današnjih volitvah je bila rekordno nizka, glas je oddalo le med 47 in 48 odstotkov od okoli 48 milijonov volivcev.
Francija ima polpredsedniški sistem, predsednik republike ima široka pooblastila, a je pri vladanju omejen, če nima večine v nacionalni skupščini. V tem primeru pride do t. i. kohabitacije predsednika republike in premierja različnih političnih barv.
Nazadnje se je z njo v začetku tisočletja soočil Jacques Chirac, od kar so skrajšali predsedniški mandat na pet let ter predsedniške in parlamentarne volitve potekajo tesno skupaj, pa je še ni bilo.
Volitve so dvokrožne. Za zmago mora kandidat dobiti več kot 50 odstotkov glasov v svojem okrožju, ki predstavljajo najmanj 25 odstotkov vpisanih volivcev. Če v prvem krogu nihče ne dobi absolutne večine, se najboljša kandidata v posameznem okraju čez teden dni pomerita v drugem krogu.
