Sojenje naj bi predstavljalo pomembno prelomnico z vidika močno načete finančne kredibilnosti vatikanske administracije. Povečalo naj bi njeno preglednost in verodostojnost ter pokazalo, da tudi v Vatikanu ni nihče nad zakonom, ugotavljajo analitiki.
Posebna pozornost je namenjena 73-letnemu kardinalu Becciuju, doslej najvišjemu vatikanskemu uradniku, ki mu bodo sodili zaradi finančnega kriminala. To je mogoče, ker mu je papež Frančišek odvzel imuniteto in ga septembra lani tudi odstavil s položaja zaradi domnevnega nepotizma.
Becciu, ki vztraja, da je nedolžen, je v petih točkah obtožen poneverbe, v dveh zlorabe položaja ter v eni napeljevanja h krivemu pričanju. Obtožen je tudi prelivanja denarja ter sklepanja pogodb s podjetji in dobrodelnimi organizacijami, ki sta jih nadzorovala njegova brata na Sardiniji.
Na zatožni klopi bo sicer več cerkvenih in laičnih uslužbencev državnega sekretariata, visokih sodelavcev vatikanskih finančnih služb in oseb iz mednarodne finančne skupnosti. Med njimi so švicarski odvetnik Rene Bruelhart, ki je v preteklosti vodil vatikanski finančni urad, ter italijanska investicijska posrednika Gianluigi Torzi in Raffaele Mincione.
Prav tako je med desetimi obtoženimi osebami 40-letna Cecilia Marogna s Sardinije, ki naj bi delala za Becciuja in naj bi prejemala denar iz državne blagajne Svetega sedeža na račun svojega podjetja Logsic s sedežem v Ljubljani. Vsi našteti vse očitke na svoj račun zanikajo.
Odmevna afera je izbruhnila leta 2019 zaradi zgrešene naložbe v luksuzne nepremičnine v Londonu, v kateri je rimskokatoliška cerkev utrpela velike izgube. Za to naj bi bila zlorabljena tudi sredstva iz Petrovega novčiča, nabirke, s katero papež podpira karitativna dela v najrevnejših predelih cerkve.
Domnevne nepravilnosti so nato od julija 2019 preiskovali različni vatikanski in italijanski organi. Preiskave so segle tudi v druge države, med drugim v Združene arabske emirate, Veliko Britanijo, ZDA, Luksemburg, Švico in Slovenijo.
Kot trdi obtožnica, vložena 3. julija, je vatikanski državni sekretariat leta 2014 vložil več kot 200 milijonov evrov v sklad, ki ga je vodil Mincione, ter si tako zagotovil slabo polovico stanovanjskega poslopja v enem najdražjih predelov Londona, Južnem Kensingtonu. Mincione naj bi kasneje zavajal Vatikan, ki je nato leta 2018 skušal to sporno poslovno razmerje končati.
Za pomoč pri tem so se vatikanski uslužbenci obrnili na Torzija, ki naj bi jim pomagal odkupiti preostanek poslopja, a so se zadeve nato zapletle in so ga obtožili izsiljevanja. Becciu je bil takrat v zadnjem letu svojega mandata na položaju namestnika državnega tajnika za splošne zadeve, kar je zelo vpliven položaj v vatikanski upravi, ki razpolaga z več sto milijoni evrov.
Skupno naj bi državni sekretariat v londonsko naložbo vložil več kot 350 milijonov evrov ter pri tem utrpel gromozanske izgube.
Papež Frančišek je nato lani zaradi tega in niza drugih finančnih škandalov občutno zaostril nadzor nad vatikanskim denarjem. Odločil se je za večjo centralizacijo finančnih tokov v Vatikan in odvzel pooblastila državnemu sekretariatu.
Prvi zaslišanji v torek in sredo naj bi bili po pisanju tujih tiskovnih agencij namenjeni predvsem uvodnim postopkovnim zadevam, nato pa bodo sojenje predvidoma prekinili in ga nadaljevali oktobra. Sojenje bo zaradi pandemičnih omejitev in velikega števila obtoženih, odvetnikov ter novinarjev potekalo v začasni sodni dvorani v vatikanskih muzejih, saj je vatikanska običajna sodna dvorana premajhna.
