Organizatorji Pohoda za življenje so znova sporočili, da si želijo živeti v državi, v kateri je človek zaščiten od spočetja do smrti. Menijo, da je treba spremeniti zakonodajo, da bi zagotovili pomoč ženskam, da se ne bi odločale za splav. Poleg zahteve za prepoved splava so izrazili tudi nasprotovanje evtanaziji.

Po ocenah organizatorjev se je shoda v središču Zagreba udeležilo več tisoč ljudi. Med drugim so izobesili napise: tudi nerojena življenja štejejo, najbolj ogrožena manjšina na Hrvaškem – nerojeni otroci, 18 dni po spočetju bije srce, tudi moja rokica ima pravico spreminjati svet in podobno. Nosili so simbole katoliške cerkve in državne zastave. Med drugim so peli pesmi desničarskega hrvaškega pevca Marka Perkovića Thompsona. Na shodu je bilo videti ljudi vseh generacij, med katerimi so bile številne družine z otroki, pa tudi nune.

Današnja sprevod je potekal med predvolilnim molkom pred nedeljskim drugim krogom lokalnih volitev na Hrvaškem. Eden od kandidatov za novega župana Zagreba, predsednik skrajne desničarske stranke Domovinsko gibanje Miroslav Škoro je znani nasprotnik splava. Lani je razburil hrvaško javnost z izjavo, da bi se morala ženska, ki je zanosila po posilstvu, o splavu posvetovati z družino.

Na zagrebških ulicah, po katerih je danes potekala pohod za življenje, je bilo tudi več deset nasprotnikov konservativne pobude. Med drugim so imeli napise, kot so moje telo, moja izbira, zahtevamo brezplačen splav, moja maternica, moja svobodica in mi smo pravnukinje čarovnic, ki vam jih ni uspelo zažgati. Nekateri so nosili obešalnike kot simbol pripomočkov, s katerimi so ženske same prekinile nosečnost, ko je splav bil prepovedan.

Menijo, da je pohod za življenje “reakcionarni politični projekt, katerega cilj je udar na zdravje in življenja žensk”. Med drugim so zahtevali ukinitev možnosti ugovora vesti za zdravnike, ki so strokovno usposobljeni za izvajanje splava v hrvaških javnih zdravstvenih ustanovah. Več kot 60 odstotkov hrvaških ginekologov se sklicuje na ugovor vesti in splava ne izvaja.

Na Hrvaškem velja zakon iz leta 1978, ki zagotavlja pravico do umetne prekinitve nosečnosti do 10. tedna nosečnosti. Hrvaško ustavno sodišče je leta 2017 odločilo, da zakon iz jugoslovanskih časov ni v nasprotju s hrvaško ustavo. Takrat so saboru naložili, naj v dveh letih posodobi zakon iz leta 1978, a se to še ni zgodilo. Ustavno sodišče je tudi opozorilo, da sabor ne more sprejeti zakona, ki bi prepovedal umetno prekinitev nosečnosti.

Danes so prvič organizirali pohod za življenje tudi v Imotskem v zaledju Dalmacije, prejšnjo soboto pa je shod potekal tudi v Slavonskem Brodu. Pobuda napoveduje podobne shode tudi v nekaterih drugih hrvaških mestih.