Najmanjši delež ljudi s prekomerno telesno težo je med starimi od 18 in 24 let, kjer jih je četrtina prekomerno težkih in šest odstotkov debelih, najvišji pa v starostni skupini od 65 do 74 let, kjer je 66 odstotkov prekomerno težkih in 22 odstotkov debelih. Delež prekomerno težkih narašča s starostjo, ugotavljajo pri Eurostatu.

Kot navajajo, je jasna tudi povezava med debelostjo in stopnjo izobrazbe, saj delež ljudi s prekomerno telesno težo pada z naraščanjem izobrazbe. Medtem ko je bilo leta 2019 med odraslimi z nizko izobrazbo 59 odstotkov s prekomerno telesno težo, debelih je 20 odstotkov. Med tistimi s srednjo izobrazbo jih je 54 odstotkov prekomerno težkih, debelih 17 odstotkov. Med visoko izobraženimi pa je prekomerno težkih 44 odstotkov, debelih pa 11 odstotkov.

Delež odraslih s prekomerno telesno težo se razlikuje po državah članicah EU. Največji delež je zabeležen na Hrvaškem in na Malti, kjer je bilo leta 2019 65 odstotkov odraslih prekomerno težkih. Podatki za Slovenijo kažejo, da je prekomerno težkih 58 odstotkov odraslih.

Nasprotno pa so bili najnižji deleži v Italiji (46 odstotkov), Franciji (47 odstotkov) in Luksemburgu (48 odstotkov).

Podatki za Slovenijo kažejo še, da je 41,8 odstotka prebivalstva normalno težkih, 1,6 odstotka ima prenizko telesno težo, 19,4 odstotka pa je predebelih.

V vseh državah članicah EU je bil leta 2019 večji delež moških kot žensk s prekomerno telesno težo, največje razlike pa so zabeležili v Luksemburgu (59 odstotkov moških v primerjavi z 38 odstotkov žensk), na Češkem (70 odstotkov v primerjavi z 51 odstotkov) in na Cipru (59 odstotkov v primerjavi z 41 odstotkov).