“Nikoli nikomur, niti v Sarajevu niti kje drugje, nisem rekel, da bom spremenil volilni zakon,” je Schmidt odgovoril na vprašanje novinarke regionalne televizije N1 BiH v Goraždu, mestu na vzhodu države, ki ga Hrvati vidijo kot tipičen primer kršenja pravic Hrvatov v BiH.
Po besedah Schmidta politiki v BiH ne opravljajo svojega dela in se samo medsebojno obtožujejo.
“Neumnosti, popolne neumnosti. Ljudje, jaz ne sedim ali stojim tu, jaz skrbim za to državo. To je mesto, v katerem so ljudje izgubili svoja življenja, in nismo tu, da bi se igrali politične igre. Ampak v tej državi se ljudje igrajo politične igre. Ne ljudje, ampak politiki,” se je razburil nemški visoki predstavnik. “Dovolj mi je tega!” je dodal v povišanem tonu.
Poudaril je, da je delo ustanov Federacije BiH, bošnjaško-hrvaške entitete v BiH, blokirano že štiri leta in da ga želi odblokirati.
Delovanje Federacije BiH prek doma narodov parlamenta te entitete blokirajo tamkajšnji Hrvati. Zahtevajo konec prakse, da tudi Bošnjaki izbirajo hrvaškega člana predsedstva BiH in predstavnike v zveznem domu narodov, kar jim omogoča volilna zakonodaja.
Schmidt je julija uvedel tehnične spremembe volilne zakonodaje ter hrvaškim in bošnjaškim strankam v BiH dal šest tednov za rešitev nesoglasij, povezanih z volilnim zakonom in načina delovanja ustanov Federacije BiH.
Rok bo potekel v začetku septembra, politični predstavniki Hrvatov in Bošnjakov v BiH pa niso imeli niti enega srečanja.
Hrvaški politiki v BiH in na Hrvaškem pričakujejo, da bo visoki predstavnik v BiH uvedel spremembe volilne zakonodaje, s katerimi bo že pred volitvami 2. oktobra preprečil, da bi štirikrat številčnejši Bošnjaki preglasovali Hrvate.
Podobno je v pogovoru za STA pred kratkim napovedal tudi predsednik bošnjaške Zveze za boljšo prihodnost (SBB) Fahrudin Radončić. “Pričakujem, da bo odločitev sprejel v naslednjih dnevih, pred volitvami,” je dejal.
Če odločitve ne bo sprejel Schmidt, je po mnenju Radončića ne bodo niti politiki v BiH po volitvah. “Ni realno pričakovati, da se bodo politiki o nečem, o čemer se niso dogovorili v zadnjih desetih letih, dogovorili po volitvah. Mislim, da ni druge metode, kot je ta, da ukrepe sprejme visoki predstavnik,” je dejal.
