Po navedbah ministrstva so aretirane, vključno s premierjem, prepeljali na “neznano lokacijo”.
Da se je v Sudanu začel državni udar, so sicer mediji poročali že ponoči. Vojska je med drugim zaprla vse glavne vpadnice v prestolnico Kartum in patruljira po ulicah prestolnice. Po vsej državi so prekinjene internetne povezave, državna televizija oddaja le še patriotske pesmi. Zaprto naj bi bilo mednarodno letališče v Kartumu, je poročala dubajska televizija Al Arabija.
Vojska je aretirala premierja in večino ministrov prehodne vlade ter več drugih visokih politikov in uradnikov. Med njimi so ministri za informiranje, finance in industrijo, več guvernerjev, vključno z guvernerjem Kartuma, civilni člani vladajočega t. i. suverenega sveta in voditelji provladnih strank.
Kot poroča AFP, na ulicah Kartuma že potekajo protesti proti aretacijam, na katerih med drugim zažigajo gume.
Premier Hamdok je po poročanju Al Arabije tik preden ga je vojska aretirala in odpeljala, svoje privržence pozval, naj se opravijo na ulice in s protesti zaščitijo revolucijo, a naj pri tem ostanejo mirni in se ne zatekajo k nasilju. Njegovo izjavo je objavilo ministrstvo za informiranje, poroča ruska tiskovna agencija Tass.
Posebni odposlanec ZDA za Afriški rog Jeffrey Feltman je sporočil, da so ZDA ob poročilih o vojaškem prevzemu oblasti v Sudanu “globoko zaskrbljene”. Kot je izpostavil, bi bil ta namreč v nasprotju z ustavno deklaracijo, ki je začrtala tranzicijo Sudana, in demokratičnimi željami sudanskega naroda. Zagrozil je, da bi vsako spreminjanje prehodne vlade ogrozilo pomoč ZDA Sudanu.
Vlada premierja Hamdoka je bila vzpostavljena, potem ko so množični protesti leta 2019 z oblasti odnesli dolgoletnega avtoritarnega predsednika Omarja al Baširja. Formalno je sicer Sudanu vladal t. i. suvereni svet z generalom Abdulom Fatahom al Burhanom na čelu, ki je nadziral delo vlade. A ta delitev oblasti na civilno in vojaško je bila ves čas zelo krhka in je zdaj očitno počila.
Prehodna vlada je spremenila politično usmeritev države in s tem dosegla odpis nekaj deset milijard dolarjev tujega dolga. Obenem so bili obnovljeni diplomatski odnosi z ZDA, ki so Sudan umaknile s seznama držav podpornic terorizma.
Obenem se je vlada spopadala s hudo gospodarsko krizo in resnimi varnostnimi izzivi s strani sil, ki so ostale lojalne al Baširju. V začetku avgusta je Sudan podpisal zgodovinski dogovor, s katerim je odprl pot za sojenje nekdanjemu voditelju, ki je Sudan vodil skoraj tri desetletja, pred Mednarodnim kazenskim sodiščem (ICC). Al Bašir je sicer trenutno v priporu v Kartumu.
Napetosti med civilnimi oblastmi na eni ter vojsko na drugi strani so se po neuspešnem poskusu državnega udara pred dobrim mesecem dni še dodatno zaostrile, poroča AFP. Prejšnji teden so v več mestih v Sudanu potekali množični protesti v podporo civilni vladi in demokratičnim reformam, medtem ko so se pred predsedniško palačo v Kartumu utaborili protestniki, ki so zahtevali vrnitev vojaških oblasti.
Prehodno vlado so obenem pretresali spori, ki jih je Hamdok nedavno označil kot “najhujšo in najbolj nevarno krizo”, odkar je Sudan leta 2019 stopil na pot tranzicije. Premier je sicer še v soboto zanikal govorice, da naj bi pristal na preoblikovanje vlade, a obenem poudaril, da si ne monopolizira pravice do odločanja glede usode prehodnih institucij.