“Prehod na neto ničelne izpuste že povzroča industrijske, gospodarske in geopolitične spremembe – daleč najhitrejše in najbolj izrazite v času našega življenja,” je povedala von der Leyen. Ta prehod po njenih besedah pomeni razvoj in uporabo čistih tehnologij v celotnem gospodarstvu.
Evropa je prvi korak naredila z zelenim dogovorom, v katerem je določila cilj podnebne nevtralnosti do leta 2050. V okviru načrta za okrevanje po pandemiji covida-19 bo za investicije namenila 800 milijard evrov, pripravila pa je še druge finančne instrumente.
Predsednica komisije je pozdravila načrte drugih držav, med njimi Japonske, Indije, Združenega kraljestva in Kanade, za investicije v zeleni prehod. Poleg tega so ZDA pripravile zakon za zniževanje inflacije (IRA), ki predvideva okoli 370 milijard dolarjev subvencij in davčnih olajšav za domača podjetja.
“Zagotoviti moramo, da bodo naše pobude pravične in se medsebojno spodbujale,” je povedala von der Leyen. Konkurenčnost in trgovina sta ključna za pospešitev čistih tehnologij in podnebne nevtralnosti, je poudarila. Zato mora tudi Evropa bolje skrbeti za industrijo čiste tehnologije.
“Evropejci imamo načrt. Imamo zeleni industrijski načrt. To je naš načrt za to, da bo Evropa postala dom čiste tehnologije in industrijske inovativnosti na poti k neto ničelnim izpustom,” je pojasnila predsednica Evropske komisije. Ta načrt bo po njenih besedah temeljil na štirih stebrih. To so zakonodajni okvir, financiranje, veščine in trgovina.
V okviru prvega stebra je napovedala pripravo akta za industrijo z neto ničelnimi izpusti oziroma Net-Zero Industry Act, v okviru katerega bo EU določila cilje za evropsko čisto tehnologijo do leta 2030. Cilj te zakonodaje bo, da se bodo naložbe usmerile v strateške projekte v celotni dobavni verigi. Kot je dejala, bodo preučili predvsem, kako poenostaviti in pospešiti izdajanje dovoljenj za proizvodnjo čistih tehnologij.
V okviru drugega stebra zelenega industrijskega načrta namerava EU okrepiti naložbe in financiranje proizvodnje čistih tehnologij. Komisija bo zato predlagala začasno prilagoditev pravil na področju državnih pomoči, tako da bodo te hitrejše in enostavnejše. Predsednica pa je napovedala tudi usmerjeno pomoč za proizvodnjo ključnih čistih tehnologij, da bi preprečili selitev proizvodnje v tretje države.
“Vendar pa vsi vemo, da bodo državne pomoči omejena rešitev, ki jo bo lahko uporabljalo samo nekaj držav. Da bi se izognili drobljenju enotnega trga in podprli prehod na čiste tehnologije po vsej Evropi, moramo okrepiti tudi financiranje na ravni EU,” je poudarila von der Leyen. Zato bo Bruselj pripravil evropski sklad za suverenost, pri katerem bo šlo za srednjeročni ukrep, je dodala.
Tretji steber načrta vključuje razvoj veščin, ki so potrebne za prehod na neto ničelne izpuste. Usposobljeni delavci so namreč ključni za delovanje tehnologij, je menila. Četrti steber pa bo namenjen odprti in pravični trgovini s partnerji. Komisija si prizadeva za sklenitev trgovinskih sporazumov z Mehiko, Čilom, Novo Zelandijo in Avstralijo ter nekaterimi drugimi državami oziroma regijami.
Po drugi strani je poudarila, da pa mora biti tam, kjer je trgovina nepravična, evropski odgovor odločnejši. “Kitajska odkrito spodbuja energetsko intenzivna podjetja v Evropi in drugod, da preselijo vso ali del svoje proizvodnje,” je povedala. Obenem pa močno subvencionira svojo industrijo in podjetjem iz EU omejuje dostop do svojega trga, je še dejala.
S Kitajsko je treba po njenem mnenju še vedno sodelovati in trgovati, predvsem pri zelenem prehodu. Zato se je treba namesto na ločevanje od Kitajske osredotočiti na zmanjševanje tveganj. “To pomeni uporabo vseh naših orodij za soočanje z nepravičnimi praksami,” je poudarila.
