Von der Leynova je poudarila, da je Ukrajina danes suverena ter svobodnejša in močnejša kot leta 2014 “in zato ji Kremelj znova grozi”. Vsaka država ima pravico, da živi brez strahu in se odloča o svoji prihodnosti, je dodala in stopila v bran Ukrajini.
Zagotovila je, da so glede ukrajinske krize stalno v stiku z zavezniki, s katerimi so enotnejši kot kadarkoli prej. Delijo tudi jasno stališče, ko Rusijo pozivajo, naj ne izbere vojne. “Upamo na najboljše, pripravljeni smo na najslabše,” je dodala.
Bruselj tako pripravlja sklop odločnih in hitrih ukrepov za primer ruske invazije, med katerimi so tudi sankcije. Pri tem je opozorila, da je Rusija odvisna od EU, ko gre za napredno tehnologijo, omejevanje dostopa do te pa lahko predstavlja močan udarec za Moskvo.
Ob višanju cen energentov in vprašljivosti dobave plina iz Rusije je predsednica Evropske komisije zagotovila, da ima EU glede na izračune vsaj za to zimo na zalogi dovolj plina. V preteklih tednih so namreč zagotovili različne vire dobave predvsem utekočinjenega plina. Izpostavila pa je nujnost vlaganja v obnovljive vire, saj se bo šele s tem lahko zagotovila prava energetska neodvisnost EU.
Tudi predsednik Evropskega sveta je v razpravi zagotovil, da so države članice enotne glede ukrajinske krize in so pripravljene hitro sprejeti sankcije, če bi bilo to potrebno. Prepričan je, da morajo ukrepi voditi v resne posledice za Rusijo.
Rusijo je ob nedavnih namigih glede zmanjševanja napetosti pozval h konkretnim korakom v tej smeri. “Ne moremo neprestano zasledovati diplomacijo na eni strani, medtem ko druga kopiči vojake,” je dejal Michel.
Zagotovil je še nadaljnjo podporo Ukrajini in ob obljubljenem paketu pomoči EU v višini 1,2 milijarde evrov, ki ga bo danes predvidoma potrdil Evropski parlament, napovedal tudi možnost organizacije donatorske konference.
Visoki zunanji politični predstavnik EU Josep Borrell se je podobno zavzel za pot diplomacije. Posvaril je, da bo trenutno dogajanje v Ukrajini zaznamovalo prihodnost človeštva, z vojno pa bi naredili korak nazaj v preteklost.
Kot neutemeljene je zavrnil kritike, da EU ni vpletena v prizadevanja za rešitev krize. Zagotovil je, da EU s članicami in partnerji nepretrgoma razpravlja o varnosti v EU in Ukrajini ter da je povezava glede tega dosegla neverjetno enotnost. Veliko stvari se tako dogaja z usklajevanjem z EU, je zatrdil. Pomembno je bilo tudi sporočilo, da je EU poslala Rusiji le eno pismo, s katerim so odgovorili na 27 pisem Moskve glede varnostnih pomislekov. S tem so dali namreč jasno vedeti, da je evropska fronta enotna, je poudaril Borrell.
Evropski poslanci so v razpravi podprli Ukrajino, večkrat je bilo v ukrajinščini slišati tudi slogan “Slava Ukrajini”.
Predvsem pa so opozarjali na vlogo Evropske unije na mednarodnem parketu, ki da bi morala biti močnejša, ne le v tokratni krizi. Zavzeli so se tudi za strožje ukrepe v primeru ruskega napada, pri čemer so večkrat omenili blokado plinovoda Severni tok 2 in na splošno zmanjšanje odvisnosti od Rusije.
V razpravi je nastopil tudi evropski poslanec iz Slovenije Klemen Grošelj, ki je posvaril, da se trenutno dogajajo tektonski premiki v evropski varnostni politiki. Ob tem je pozval EU h krepitvi ne le svoje vojaške, ampak tudi energetske, surovinske in tehnološke suverenosti.
Konferenca predsednikov, v kateri so predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola in vodje političnih skupin, je v skupni izjavi opozorila, da grožnja Ukrajini predstavlja tudi grožnjo varnosti Evrope. Obsodili so trajajoče poskuse Rusije, da bi destabilizirala Ukrajino. Podpirajo diplomatske napore, obenem pa pozivajo k odločnemu odgovoru, če bo Rusija napadla. Pri temu se zavzemajo za izključitev Rusije iz sistema Swift ter zaustavitev Severnega toka 2.
