“Naše smernice so zelo jasne. Plačevanje v rubljih, če to ni predvideno v pogodbi, predstavlja kršenje naših sankcij,” je bila jasna von der Leynova.

Pojasnila je, da je okoli 97 odstotkov pogodb o dobavi ruskega plina v evrih ali dolarjih. Rusko zahtevo za plačevanje v rubljih je označila za enostransko potezo, ki je v nasprotju s pogodbami. Podjetja, ki imajo pogodbe v evrih oziroma dolarjih, po njenih besedah ne smejo pristati na ruske zahteve. “To bi predstavljalo kršitev sankcij in s tem veliko tveganje za podjetja,” je poudarila.

Tako se je odzvala na ustavitev dobav Gazpromovega plina Poljski in Bolgariji, za kar se je Rusija odločila, ker ga nista plačali v rubljih.

“Gazpromova ustavitev dobav plina je nova provokacija s strani Kremlja. A ni presenečenje, da Kremelj uporablja fosilna goriva, da bi nas izsiljeval. Evropska komisija se je na to pripravljala v sodelovanju z državami članicami in mednarodnimi partnerji. Naš odgovor bo takojšen, enoten in usklajen,” je poudarila.

Zatrdila je, da bodo zagotovili, da bo imela ustavitev dobave plina najmanjši možen vpliv na evropske potrošnike. Danes so se članice že sestale v usklajevalni skupini glede dobav plina.

Poljska in Bolgarija po besedah predsednice komisije že prejemata plin od svojih sosed v EU, kar kaže na veliko solidarnost med njimi.

Von der Leynova je obenem napovedala nadaljnje zagotavljanje zadostnih dobav in zalog plina na srednji rok. K temu bo pripomogel tudi akcijski načrt za odpravo odvisnosti Evrope od ruskih fosilnih goriv pred letom 2030. Ta načrt, ki ga bo komisija predstavila sredi maja, pa bo na dolgi rok prispeval k zanesljivejši in varnejši dobavi energije.

Predsednica komisije je ob tem pozdravila načrt francoskega predsedstva EU, da čim prej skliče zasedanje ministrov EU, pristojnih za energetiko.