Voditelji so v zgodnjih jutranjih urah po dolgi razpravi sprejeli izjavo “o ruski vojaški agresiji nad Ukrajino” v petih točkah. Glede vprašanja članstva Ukrajine v EU ni bistvenih sprememb v primerjavi z osnutki. Ukrajina ni dobila jamstev glede hitre pridružitve uniji, ki jih želi.

Vrh EU je na neformalnem zasedanju v Versaillesu, ki poteka v znamenju vse bolj krvave ruske vojne v Ukrajini, Ukrajincem sicer zatrdil, da jih unija ne bo pustila samih ter da jim bo še naprej zagotavljala politično, finančno, materialno in humanitarno pomoč.

Prav tako so voditelji obljubili, da so odločeni še okrepiti pritisk na Rusijo in Belorusijo ter pripravljeni hitro sprejeti nadaljnje sankcije. Nizozemski premier Mark Rutte je v povezavi s tem pojasnil, da bodo nove sankcije, ki se pripravljajo, še bolj osredotočile ukrepe v prvih treh svežnjih.

Voditelji so poudarili tudi, da Ukrajina sodi v evropsko družino, a glede samega članstva so zgolj potrdili, kar piše v pridružitvenem sporazumu Ukrajine in EU, ki je začel veljati septembra 2017. V njem je le ohlapna referenca na članstvo: “EU priznava evropska pričakovanja Ukrajine in pozdravlja njeno evropsko izbiro.”

Ob tem so spomnili, da so članice unije pred dnevi Evropsko komisijo v rekordno hitrem času, v zgolj tednu dni, pozvale k pripravi mnenja o prošnji Ukrajine za članstvo v EU. Ob čakanju na to mnenje in “brez odlašanja” bodo članice “še okrepile vezi in poglobile partnerstvo v podporo Ukrajini na njeni evropski poti”, piše v izjavi.

Sprejeta izjava za razliko od osnutkov vključuje tudi omembo Moldavije in Gruzije, ki sta kmalu za Ukrajino prav tako zaprosili za članstvo v uniji. Voditelji so sicer zgolj spomnili, da so članice komisijo pozvale tudi k pripravi mnenja o njunih prošnjah.

Ukrajina glede na izražena pričakovanja s tem izidom ne more biti zadovoljna. Nizozemski premier Rutte je tako kot ob prihodu tudi ob koncu prvega dne vrha izpostavil, da ni hitre poti v unijo. Prošnja je v procesu, ki bo terjal čas – mesece, leta.

Nizozemska je sicer pred leti na referendumu zavrnila pridružitveni sporazum EU in Ukrajine. Ratifikacijo tega sporazuma na Nizozemskem je omogočil dogovor vrha EU decembra 2016 s ključnim zagotovilom, da sporazum ne vključuje nikakršne zaveze glede članstva Ukrajine v uniji.

Slovenski premier Janez Janša pa je ob koncu prvega dne vrha povedal, da so bili voditelji razdeljeni, in sicer da večina misli, da Ukrajina v vojni potrebuje močno politično sporočilo, da sodi v družino EU, drugi pa razpravljajo o postopkih.

Janša upa, da bo Ukrajina dobila status kandidatke, a poudarja, da je treba počakati na mnenje komisije. Ob tem je izpostavil, da so voditelji vendarle večinoma enotni ne le glede tega, da si Ukrajina zasluži evropsko perspektivo, saj je že evropska država, temveč tudi glede tega, da si zasluži prihodnost v EU.

Slovenski premier je sicer ob prihodu izpostavil predlog, naj se vrh EU zaveže, da ima Ukrajina zagotovljeno članstvo v uniji, kot so se voditelji zavezali leta 2003 v Solunu za države Zahodnega Balkana, ter da naj se ob tem zaveže tudi, da bodo storili vse, da se to zgodi čim prej. V sprejeti izjavi torej tega ni.

Voditelji so tako po prvem dnevu vrha le sprejeli kratko ločeno izjavo o Ukrajini, čeprav se je omenjala tudi možnost, da jo bodo združili z daljšo versajsko izjavo, ki jo bodo sprejeli po koncu dvodnevnega neformalnega zasedanja. Pogovore nadaljujejo danes ob 10. uri.

V versajski izjavi se bodo predvidoma zavezali k nadaljnjim odločnim korakom za povečanje evropske suverenosti s krepitvijo obrambnih zmogljivosti in zmanjšanjem energetske odvisnosti ter za oblikovanje novega modela rasti in naložb do leta 2030.