Armenski zunanji minister Ararat Mirzojan in njegov azerbajdžanski kolega Jejhun Bajramov sta se pred zasedanjem Generalne skupščine Združenih narodov v hotelu v New Yorku sestala prvič po smrtonosnih spopadih na meji med državama prejšnji teden.
“Spodbuja nas dejstvo, da so spopadi prenehali in da v zadnjih dneh ni bilo novih vojaških akcij,” je uvodoma dejal Blinken in pri tem dodal, da je najboljša pot za ves svet, da obstajajo močni in trajni diplomatski odnosi. Obema državama se je zahvalil za njuna prizadevanja za spoštovanje premirja.
Izbruh nasilja prejšnji teden je bil najhujši spopad po vojni leta 2020 in je ogrozil mirovni proces med obema državama. Armenski svet za nacionalno varnost je z spremenil število armenskih smrtnih žrtev spopadov prejšnji teden s 136 na 207, tako da je skupno število smrtnih žrtev na obeh straneh naraslo na 286. “Dva civilista sta pogrešana, 293 vojakov in trije civilisti so bili ranjeni, 20 vojakov pa je bilo zajetih,” je sporočil svet.
Blinken se je z obema stranema sestal le dan po tem, ko je predsednica predstavniškega doma ameriškega kongresa Nancy Pelosi obiskala Erevan in obsodila smrtonosne napade Azerbajdžana na armensko ozemlje. Armenska vlada je dejala, da ceni jasno stališče Washingtona glede konflikta, medtem ko je azerbajdžanska vlada izjave Pelosijeve označila za nepoštene in nesprejemljive.
Washington si želi poglobiti vezi z Armenijo, katere tradicionalna zaveznica Moskva je trenutno osredotočena na vojno v Ukrajini. Rusija je sicer tesno povezana tako z Armenijo kot Azerbajdžanom. V skladu z Organizacijo pogodbe o kolektivni varnosti (CSTO) je dolžna posredovati v primeru vdora v Armenijo, vendar kljub pozivom iz Erevana ni priskočila na pomoč.
Pokrajina Gorski Karabah z večinsko armenskim prebivalstvom leži znotraj mednarodno priznanih meja Azerbajdžana, kavkaški državi pa sta zaradi nje že dolgo v sporu. Razmere so se nazadnje močno poslabšale jeseni leta 2020, ko so šesttedenski spopadi terjali več kot 6500 življenj. Končali so se s prekinitvijo ognja, pri sklenitvi katere je posredovala Rusija.
Do najhujših spopadov v Gorskem Karabahu je prišlo med letoma 1991 in 1994, ko je v njih umrlo okoli 30.000 ljudi, na tisoče pa jih je pokrajino zapustilo. Maja 1994 sta strani dosegli dogovor o prekinitvi ognja, ne pa tudi končne rešitve spora.
