Zaradi ruskega napada na sosednjo državo so dobave iz ukrajinskih pristanišč, od koder so pred tem izvažali ogromne količine žit, kot sta pšenica in koruza, ter sončničnega olja, zdaj ustavljene. To je že vodilo v zmanjšanje globalne ponudbe hrane in bistveno povečanje cen alternativ. Svetovne cene hrane so tako zdaj že skoraj 30 odstotkov višje, kot so bile pred letom dni.

Po besedah Guterresa zaradi konflikta v Ukrajini tako na desetinam milijonov ljudi grozi pomanjkanje hrane, podhranjenost in lakota. “Na našem svetu je dovolj hrane, če le delujemo skupaj. A če tega problema ne rešimo danes, bomo v prihodnjih mesecih soočenih z globalnim pomanjkanjem hrane,” je bil jasen generalni sekretar ZN.

Po njegovem učinkovite rešitve temu problemu ni, če tako ukrajinska proizvodnja kot tudi proizvodnja gnojil v Rusiji in Belorusiji znova ne postaneta del svetovnega trga, poročajo tuje tiskovne agencije in britanski BBC.

Ameriški državni sekretar Antony Blinken, ki je predsedoval zasedanju, in prvi človek Svetovnega programa za hrano David Beasley sta ponovila Guterresove besede. “Svet gori. Imamo rešitve. Moramo ukrepati in ukrepati moramo zdaj,” je pozval Beasley.

Svetovna banka je medtem na sredinem zasedanju napovedala dodatnih 12 milijard dolarjev za soočenje z “uničujočimi posledicami” dogajanja, ki sicer ni le posledica dogajanja v Ukrajini, ampak tudi globalnega segrevanja in pandemije covida-19.

Rusija in Ukrajina skupaj proizvedeta skoraj tretjino vseh žit na svetu, Ukrajina pa je pred vojno izvažala okoli 12 odstotkov vseh žit na svetu, 15 odstotkov koruze in kar polovico sončničnega olja. Njena glavna pristanišča so zdaj zaradi blokade ruskih ladij odrezana od sveta, kopenske poti pa so bistveno manj učinkovite.