Odločitev o vpisu francoskega obmorskega mesta Nica je odbor sprejel v torek. Unesco je odločitev objavil na Twitterju ter Nico, ki slovi po svoji blagi klimi, označil kot “zimsko letoviško mesto na rivieri”. Nica se je tako pridružila več kot 40 francoskim vpisom na seznam, med katerimi so obrežja reke Sene v Parizu, katedrala v Amiensu in opatija Mont Saint Michel, piše francoska tiskovna agencija AFP.
Nica je s skoraj milijonom prebivalcev za Marseillom drugo največje mesto na francoski sredozemski obali in peto največje mesto v Franciji. Je priljubljena turistična destinacija, mesto letno obišče več milijonov turistov, letališče v Nici pa je eno najprometnejših v državi.
Imenovana tudi “Lepa Nica” je od 18. stoletja privabljalo evropsko aristokracijo, med prvimi so bili člani britanske kraljeve družine, pa kateri so tudi poimenovali promenado (Promenade des Anglais). Mesto so obiskovali tudi številni umetniki, med njimi slikarja Marc Chagall in Henri Matisse ter pisatelj Anton Pavlovič Čehov in nemški filozof Friedrich Nietzsche.
Prav tako v torek je odbor dal zeleno luč za vpis rimskega limesa oziroma sistema utrdb ob reki Ren ter središč judovske kulture v Nemčiji – mest Mainz, Worms in Speyer, ki veljajo za ene od zibelk judovske kulture v Evropi. Vsa tri mesta so bila v srednjem veku središča judovske kulture, znana so tudi kot “Jeruzalem na Renu”. Med judovsko dediščino so pokopališča, sinagoga in obredno kopališče, piše nemška tiskovna agencija dpa.
Nominacijo za rimski limes so skupaj pripravile Nizozemska ter nemški zvezni deželi Severno Porenje-Vestfalija in Porenje-Pfalško. Utrdbeni sistem poteka od Rheinbrohla v deželi Porenje-Pfalško do nizozemske obale Severnega morja.
Paseo del Prado, o katerem je odbor odločal v nedeljo, je eden glavnih bulvarjev španske prestolnice in ena osredjih znamenitosti mesta, saj je ob njem nanizana vrsta ikoničnih stavb, med njimi muzej Prado. Park Retiro se razprostira na površini 125 hektarjev in je ena najbolj obiskanih mestnih znamenitosti, piše AFP.
Že v minulem tednu pa je odbor na Turčijo naslovil zahtevo, da do 1. januarja 2022 pripravi poročilo, v kolikšni meri in v kakšnem obsegu so potekali posegi na ikonični stavbi Hagie Sofie v Istanbulu, ko so jo Turki lani iz muzeja spremenili v mošejo. Na Unescu so izrazili “globoko zaskrbljenost” nad dosedanjo rekonstrukcijo, poleg tega zaradi pomanjkanja dialoga oziroma vsakršne komunikacije s turškimi oblastmi ni znano, kakšni s nadaljnji načrti z nekdaj krščansko cerkvijo, ki je bila od leta 1934 muzej.
V Ankari so nad pozivom Unesca zgroženi, saj naj bi njihova ocena temeljila na pristranskih poročilih, končni nameni pa naj bi bili zgolj politični in ne kulturni, piše AFP. Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je na Twitterju zapisal, da Hagia Sofia predstavlja “ponovno vstajenje sonca njihove civilizacije”.
S seznama pa je bil na zasedanju odbora izbrisan Liverpool. Utemeljitev članov strokovne komisije se je glasila, da so v mestu v zadnjem desetletju z novogradnjami v tolikšni meri spremenili pristaniški del mesta in doke, da so zaščiteni del urbane celote degradirali do stopnje, ko ta nima več zgodovinske in kulturne vrednosti pristanišča, kakršno se je izoblikovalo v 18. in 19. stoletju.
Danes bo odbor odločal o vpisu izbranih del slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika v Ljubljani na Unescov seznamu svetovne naravne in kulturne dediščine. Slovenija ima na njem trenutno štiri vpise, od tega dva v kategoriji kulturne dediščine, in sicer prazgodovinska kolišča na Ljubljanskem barju in rudnik živega srebra v Idriji, v enoti naravne dediščine pa Škocjanske jame in starodavne bukove gozdove.
