“Z 32 državami za mizo bomo še močnejši in naši ljudje bodo varnejši, medtem ko se soočamo z največjo varnostno krizo v desetletjih,” je dejal Stoltenberg pred srečanjem, na katerem so nato veleposlaniki vseh 30 držav članic Nata podpisali pristopna protokola Švedske in Finske ter tako začeli večmesečni proces ratifikacije teh protokolov v nacionalnih parlamentih.
Kot pojasnjuje nemška tiskovna agencija dpa, današnji podpis pristopnih protokolov Stoltenberga pooblašča, da Švedsko in Finsko uradno povabi v zavezništvo. A da bi dejansko začela veljati, ju morajo najprej ratificirati parlamenti v vseh sedanjih članicah Nata. To naj bi po ocenah trajalo od šest do osem mesecev.
Švedska zunanja ministrica Ann Linde je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP na novinarski konferenci izpostavila, kako “neizmerno hvaležni” so za vso močno podporo pridružitvi zavezništvu, ter izrazila prepričanje, da bo njihovo članstvo “okrepilo Nato in prispevalo k stabilnosti evroatlantskega območja”.
Po ruski invaziji na Ukrajino 24. februarja sta obe državi vzporedno izrazili namero, da opustita dotedanjo dolgoletno vojaško nevtralno držo in postaneta del Nata.
18. maja sta uradno zaprosili za članstvo, nakar sta na nedavnem vrhu Nata v Madridu že tudi prejeli povabili k članstvu v zavezništvu. Dan pred tem sta sicer s Turčijo podpisali memorandum, v skladu s katerim je tudi Ankara podprla vabilo Švedski in Finski, v zameno za to pa sta ji obljubili podporo v boju proti terorizmu.
Dogovor Stockholma in Helsinkov z Ankaro sicer še naprej buri duhove. Javnosti ga namreč niso v celoti razkrili, bi pa naj po navedbah Ankare med drugim vključeval obljubo o izročitvi več deset oseb, verjetno privržencev Kurdske delavske stranke (PKK), ki jim Turčija očita terorizem.
Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je ob zaključku vrha zveze Nato opozoril, da pristopnih protokolov Švedske in Finske ne bo poslal v ratifikacijo turškemu parlamentu, če državi ne bosta izpolnili svojih obljub do Turčije.
