Svojci žrtev pet let po skrivnostnem izginotju malezijskega letala pozivajo, da bi bilo treba odločneje ukrepati

Svojci žrtev pet let po skrivnostnem izginotju malezijskega letala pozivajo, da bi bilo treba odločneje ukrepati

Izginotje letala malezijske letalske družbe Malaysian Airlines z 239 potniki in člani posadke na krovu velja za eno največjih skrivnosti letalske industrije. Svojci žrtev pet let po izginotju pozivajo, da bi bilo treba odločneje ukrepati, da bi preprečili ponovitev podobnih tragedij v prihodnosti.

Let MH370 naj bi bil povsem običajen let. Letalo z 227 potniki in 12 člani posadke je 8. marca 2014 ob 0.40 z letališča v Kuala Lumpurju poletelo proti Pekingu. Noč je bila mirna, pihal je rahel veter.

Boeing 777, eno najvarnejših komercialnih letal, se je povzpelo na 10.700 metrov višine in se usmerilo severovzhodno proti Vietnamu. Let je potekal skladno z načrtom.

Ob 1.19 je malezijska kontrola zračnega prometa pilota Ahmada Zaharieja Shaha, 53-letnega izkušenega letalca s 33-letno kariero, napotila, naj vzpostavi stik z vietnamsko zračno kontrolo, saj se je letalo približevalo robu malezijskega zračnega prostora.

“Malaysian tri-sedem-nič, vzpostavite stik s Hošiminhom (na frekvenci) 120,9. Lahko noč,” je bilo slišati iz zračne kontrole. “Lahko noč, Malaysian tri-sedem-nič,” je pet sekund kasneje odgovoril pilot. To je bil zadnji glas z malezijskega letala.

Nekaj minut zatem je nekdo izklopil transponder letala, zaradi česar ga ni bilo več možno spremljati na radarskih ekranih. Vietnamski kontrolorji so se zaman trudili, da bi vzpostavili stik s posadko, ki se ni več oglašala.

Izginotje letala, na katerem so bili državljani 14 držav, med njimi dve tretjini Kitajcev, je sprožilo 145 milijonov dolarjev vredno iskalno akcijo, ki se je raztezala na 120.000 kvadratnih kilometrih in v kateri je sodelovalo več držav, med njimi Kitajska, Avstralija in Malezija.

Sprva so domnevali, da je letalo strmoglavilo v Južnokitajsko morje. Iskalna akcija se je nato preusmerila na južni Indijski ocean, saj so vojaški radarji razkrili, da naj bi letalo skrenilo z začrtane poti. Nad Južnokitajskim morjem naj bi obrnilo, preletelo Malezijo in se usmerilo proti Andamanskemu morju.

Veliko območje so prečesavali z ladjami in letali, a ker niso našli nobenih dokazov, so januarja 2017 iskanje prekinili.

Januarja 2018 je iskanje obnovilo ameriško raziskovalno podjetje Ocean Infinity, ki je morsko dno preiskovalo s avtonomnim plovilom brez posadke. Ker tudi to ni obrodilo sadov, ga je malezijska vlada po pol leta prekinila.

Izginotje malezijskega letala velja za eno največjih ugank v letalski industriji. Po petih letih nesreča ostaja zavita v tančico skrivnosti, predvsem zato, ker niso našli razbitin letala. Pojavila se je vrsta teorij, med drugim, da je pilot delal samomor in da se je izjalovil poskus ugrabitve.

Svojci žrtev vztrajajo, da je še prezgodaj, da bi zaprli poglavje o letu MH370. Po njihovem mnenju bi bilo treba odločneje ukrepati, da bi preprečili ponovitev podobnih tragedij v prihodnosti.

Prav tako pozivajo malezijsko vlado, naj ustanovi sklad, ki bi privabil zasebna podjetja s tehnološkim znanjem, ki bi nadaljevala iskanje, a bi dobila plačilo le, če bi kaj našla. Malezijska vlada je izrazila pripravljenost na obnovitev iskanja, vendar pod pogojem, da dobijo “kredibilne sledi”.

V petih letih so le za tri od 30 domnevnih ostankov, ki jih je naplavilo na obalah Indijskega oceana, dokazali, da so z nesrečnega letala, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Scroll to top
Skip to content