V izolskem primeru je po mnenju psihologa Roberta Mastena šlo za hudo jezo, neprilagojeno, asocialno, impulzivno in moteno osebnost s kriminalno preteklostjo in prestajanjem zaporne kazni. Takšni ljudje so tempirana bomba in nevarni za okolico. Zato, misli, takšnega zločina ne bi bili mogli preprečiti. Psiholog Peter Umek predvideva, da ga ne bi bili mogli preprečiti še zato, ker storilec verjetno nikomur ni zaupal, kaj namerava storiti, čeprav naj bi bil pohod načrtoval. Umek to poveže s tujimi strelci, ki velikokrat o svojih zločinskih načrtih spregovorijo na družbenih omrežjih, kot je denimo Norvežan Anders Breivik. Vendar, kljub temu, kot dodaja, policija ima orodja, s katerimi išče kritične besede na internetu, ampak je tega preveč, da bi vsem lahko stopila na prste. Alkohol podžge jezo O morilcih Umek razloži, da so disocialni ali psihopatski. “Prav tako je značilno, da se umora običajno lotijo pod vplivom alkohola. Ta je redni spremljevalec v družinskih in gostilniških sporih. Alkohol pripomore, da jeza prevlada nad racionalnim mišljenjem. Ponavadi je alkohol prisoten, kadar gre za uboj na mah.” Ali slabša ekonomska situacija vpliva na to, da se nekdo odloči, da bo moril? Umek, pravi, da ne. Po njegovih besedah se v času gospodarske krize ni povečalo število umorov. Je pa zato opazen porast števila ropov, goljufij, tatvin. Storilec po starosti odstopa Izolski strelec po starosti odstopa od klasičnega slovenskega morilca. Kot pravi Umek, so starejši ljudje običajno žrtve kaznivih dejanj, ne pa storilci. Odstopa tudi način izvršitve kaznivega dejanja – v javnem prostoru. Na vprašanje, kakšen je tipični slovenski morilec, odvrne, da je moški od 25 do 45 let, slabo finančno situiran in kaznivo dejanje ponavadi zagreši pod vplivom alkohola. Za žrtev si izbere partnerico, k zločinu pa ga žene ljubosumje oziroma nestrinjanje, da ga partnerica zapušča. Pri takem človeku sta agresivnost in nezmožnost reševanja konfliktov na miren način prisotni še pred umorom. Ali pri
