Pomurska termalna kopališča Save Turizma bodo plačala državi 585 tisoč evrov nadomestila za rabo termalne vode v preteklosti, kar je približno evro na hotelsko prenočitev. Ob tem pa jih letos čaka še plačilo koncesijske dajatve po uredbi, ki je začela veljati z letom 2016. Plačilo za nazaj je nastalo, ker so porabniki podzemne vode več kot desetletje čakali na podelitev vodnih pravic oziroma koncesije, obveznost pa morajo zdaj plačati v enkratnem znesku za leti 2013 in 2014. Plačila na obroke jim je država priznala le za obdobje od leta 2005 do 2013, za katero so zneski bistveno nižji. Naenkrat za nazaj Metod Grah iz Term Vivat v Moravskih Toplicah, ki aktivno sodeluje pri pogajanjih o oblikovanju koncesijskih dajatev, je že večkrat opozarjal, da bo enkratno plačilo dajatev za nazaj povzročilo težave, predvsem glede likvidnosti. Vendar na številne dopise, ki so jih poslali na ministrstvo za okolje in prostor in v katerih so predlagali, da se jim - glede na to, da obveznost za nazaj ni nastala po njihovi krivdi - omogoči obročno plačevanje, niso dobili nobenega odziva. "Država je glede tega gluha in slepa in to ji zamerimo," je povedal Grah. Čeprav je težko, plačila za nazaj verjetno ni mogoče spreminjati, pa je dejal Igor Magdič, izvršni direktor v družbi Sava Turizem, a bolj kot to jih zdaj žuli višina koncesijskih dajatev za naprej. Oporekajo temu, da se dajatev lahko niža z vračanjem vode v vodonosnik, saj za kopališke vode to ni dopustno. Terme 3000 bi tako lahko vrnile v podzemlje le četrtino porabljene vode, s tem da tudi naložba v reinjekcijsko vrtino ni majhna, saj znaša skoraj dva milijona evrov. V neenakopravnem položaju Prav tako je zanje nesprejemljivo, da je dajatev odvisna in raste s temperaturo vode, saj morajo sami pretoplo vodo pred uporabo ohlajati. Tretje, kar jih teži, pa je razlika v izračunu dajatve med porabniki termalne vode glede na dejavnost, saj je kmetijstvo v ugodnejšem položaju. "Mi želimo le preživeti, zagotoviti razvoj in delovna mest