Predsednik republike, predtem pa predsednik vlade, je odločal o najpomembnejših vprašanjih naše države in krojil njeno usodo, tudi o projektu Teš 6, zaradi katerega se je minuli teden zagovarjal pred parlamentarno preiskovalno komisijo. A Borut Pahor, eden najprepoznavnejših političnih obrazov pri nas, vrhovni poveljnik, ni in noče biti moralna avtoriteta. Kaj nam sporoča in ali bi predsednik moral bolj resno jemati svojo funkcijo? Narcisizem, ki ga javnost tako pogosto očita sedanjemu predsedniku države, za to funkcijo ni tako problematičen, saj se taka oseba, ki ima sicer atribute pretirane samovšečnosti in zagledanosti vase, želi pokazati v dobri luči, za to pa je pripravljena tudi veliko delati, pravi direktor Psihiatrične klinike Ljubljana dr. Bojan Zalar. Vedno pa pri tej kategoriji obstaja razmerje na kontinumu med manipulativnostjo in dejansko pridobljenimi rezultati, dodaja. Predsednik mora biti karizmatična oseba, le tako ima močan vpliv: "Predsednik mora imeti ugled, ki si ga lahko pridobi z vedenjem, ko udejanja obljubljene misli, pri tem pa ni potrebno, da jih sproti in redno navaja. Če delamo stvari na dolg rok, potem moralno-etična oporečnost ne sme biti vprašanje. V tem segmentu moraš biti neoporečen. O tem ni treba govoriti, to moraš biti! To ne bi smel biti problem, o katerem bi se pogovarjali. Le tako ima takšna oseba in posledično družba na dolg rok rezultate in tudi rezultate, ki dlje časa trajajo. Nekdo mora predstavljati prvo figuro, prvega človeka. Če je že ta sporen, smo lahko posledično sporni tudi ostali. 'Saj smo enaki kot predsednik.' To ni funkcija, ki jo lahko opravlja vsak. Tako kot vsak nima lastnosti predsednika. Predsednik lahko stresa šale, pa vendar, to je resna funkcija, to ni štoserstvo. Moralno-etično je temeljno izhodišče. Če ne, ne moreš biti pravičen do vseh, ne moreš delati v dobro ljudi," je prepričan psihiater. O izjavah in pojavnosti Pahorja je mogoče govoriti tudi bolj na splošno: "Politika ni zrela, ni kompete