Poleti se je težko izogniti vročini. Na to nas spominjajo tudi mediji. “Smrtonosni vročinski valovi postajajo vse bolj pogosti zaradi podnebnih sprememb,” poroča televizijska postaja CNN. “Ekstremni vročinski valovi bodi spremenili naš način življenja. Na to nismo pripravljeni,” svari tednik Time. Nekatere zgodbe so bolj senzacionalistične od drugih, a nosijo isto sporočilo: nevarni vročinski valovi bodo vse pogostejši in silnejši zaradi globalnega segrevanja. Bjorn Lomborg”> Bjorn Lomborg To niso lažne novice. V tem primeru gre za čisto resnico. Toda te zgodbe razkrivajo tudi mrtvi kot, značilen za medijsko poročanje o podnebni problematiki. Medtem ko so “smrtonosni”, “ubijalski”, “ekstremni” vročinski valovi deležni precejšnje pozornosti, pa je pozimi redkeje zaznati medijsko zaskrbljenost zaradi sicer veliko pogubnejšega, peklenskega mraza. Ob podatkih, ki jasno razkrivajo, da je tveganje smrti zaradi nizkih temperatur gromozansko večje od tveganja smrti zaradi vročine, marsikdo osupne. Ob stopnjevanju globalnega segrevanja bo upad števila primerov smrti zaradi mraza predvidoma občutnejši od porasta primerov smrti zaradi vročinskih valov. Vročina ubija, ker povzroča pregrevanje telesa in motnje tekočinskega in elektrolitska ravnovesja. Mraz ubija, ker zavira prekrvavitev kože, botruje povišanju krvnega tlaka in slabi imunski sistem, obrambni mehanizem telesa pred okužbami. V obeh primerih so najbolj ogroženi starejši, slabotni ljudje. V najobsežnejši študiji o primerih smrti zaradi vročine in mraza, ki je bila objavljena v britanski strokovni zdravstveni reviji The Lancet, je bilo obravnavanih 74 milijonov smrtnih primerov na 384 območjih v trinajstih državah. V študiji pa niso zajete samo hladnejše države (kot denimo Kanada ali Švedska), temveč tudi toplejše (Španija, Južna Koreja in Avstralija), subtropske in tropske (Brazilija, Tajvan in Tajska). Znanstveniki so ugotovili, da je bila vročina vzrok smrti le v približno polovici odstotka, mraz pa kar v
