Obama, ki je leta 2012 Toni Morrison podelil najvišje ameriško odlikovanje, medaljo svobode, je ob torkovi vesti o pisateljičini smrti po kratki bolezni zapisal, da je bila “zaklad naroda, dobra pripovedovalka zgodb ter očarljiva oseba, tako v živo kot v pisanju”. Nekdanji ameriški predsednik je dodal, da je bila njena literatura imeniten izziv za bralčevo domišljijo. “Kakšen dar je bilo dihati enak zrak kot ona, čeprav zgolj za kratek čas,” je še tvitnil.

Toni Morrison je v karieri skupno izdala 11 romanov, za katere je značilno, da osrednjo temo – oblikovanje identitete temnopoltih Američanov, premišljuje na podlagi različnih zgodovinskih ozadij, v ospredje pa pogosto postavlja ženske like. Najbolj znani so Najbolj modre oči, Salomonova pesem in Ljubljena.

Pisateljica je podpisala tudi številne eseje, pesmi in govore. Pogosto so jo, zaradi njenih angažiranih komentarjev aktualnih politik, predvsem na temo rasne diskriminacije in človekovih pravic, omenjali kot glas ameriške vesti, je poročala francoska tiskovna agencija AFP.

Njen dolgoletni urednik pri založbi Knopf Robert Gottlieb je dejal, da je bila Toni Morrison velika ženska in velika pisateljica. “Ne vem, v kateri vlogi jo bom bolj pogrešal,” je dodal. Glavni urednik založbe Sonny Mehta pa je presodil, da lahko ob njej pomisli zgolj na nekaj ameriških avtorjev, ki so pisali s tolikšno humanostjo in ljubeznijo do jezika. Po njegovih besedah je pisateljica s svojo prozo pustila izjemen pečat v ameriški kulturi.

Priljubljena televizijska voditeljica Oprah Winfrey, ki je zaigrala v filmu po njenem romanu Ljubljena v režiji Jonathana Demmea, pa je Toni Morrison označila za cesarico med pisatelji. “Bila je čarodejka jezika, ki je razumela moč besed. Uporabljala jih je, da nas je z njimi vznemirjala, prebujala, izobraževala in nam pomagala, da smo se soočili z našimi najglobljimi ranami ter jih skušali razumeti,” je zapisala na Instagramu.