Predsednik republike Borut Pahor je pred tremi leti šele v drugem poskusu imenoval Borisa Štefaneca na funkcijo predsednika protikorupcijske komisije (KPK), ki jo je pred tem zasedal aktualni pravosodni minister Goran Klemenčič. Da tudi v drugo izbrani kandidat morda ni bil idealna izbira, se je pokazalo že na dan šaljivcev, 1. aprila, ko je Štefanec mandat nastopil sam - brez namestnikov. Jurij Ferme in Darko Stare sta namreč še pred nastopom funkcije odstopila, ko se je izkazalo, da je bil Štefanec še nekaj dni prej član Jankovićeve Pozitivne Slovenije, takrat največje parlamentarne stranke. "To bi moralo biti zelo resno opozorilo predsedniku Pahorju, da je z imenovanjem predsednika KPK nekaj hudo narobe," danes komentira predsednik Sindikata državnih organov Slovenije (SDOS) Franc Verk. Izbira se je zdela posebej ponesrečena in nekredibilna, ker je prejšnji senat s Klemenčičem na čelu pomembno zamajal politični prostor z objavo poročil o premoženjskem stanju nekdanjega prvaka te stranke Zorana Jankovića in prvaka SDS Janeza Janše. Omajana kredibilnost komisije in upad zaupanja v institucijo, ki bi morala biti središčna točka boja proti korupciji, se kažeta v delovanju, odnosih znotraj komisije in v upadu števila prijav. Pripad zadev se je skorajda prepolovil. Do konca leta 2015 je posadka pod vodstvom novega predsednika Štefaneca prejela zgolj 1083 prijav, medtem ko je v zadnjem letu Klemenčičeve ere komisija dobila v obravnavo še 1931 zadev. Statistični podatki za leto 2016 pa še niso na voljo, so nam sporočili iz KPK. Objavljeni bodo v letnem poročilu, ki ga komisija preda najkasneje 31. maja državnemu zboru. Kriza vodenja in osip zaposlenih Toda še bolj kot dejstvo, da se ljudje manj obračajo na KPK, odkar jo vodi Štefanec, je skrb vzbujajoče delovanje komisije. Generalni sekretar slovenske izpostave mednarodne protikorupcijske mreže Transparency International Vid Doria še naprej opaža pomanjkljivosti v zvezi z vodenjem institucije in nestrinjanje znotraj vods