V Mariboru ni niti ene ekološke restavracije s certifikatom, tudi certificiranju posameznih sestavin na meniju se gostinci ogibajo v velikem loku. Pravzaprav je med 4500 registriranimi ponudniki hrane in napitkov v Sloveniji samo devet takšnih, ki ponujajo ekološko hrano, jo v svoji ponudbi pravilno označujejo in imajo za to tudi ustrezne papirje. Pobudo, da se to spremeni, so prevzeli na Univerzi v Mariboru, kjer so pripravili posvet, na katerem so gostince skušali prepričati o smotrnosti vključevanja ekoloških živil v gastronomsko ponudbo, zlasti v subvencionirano študentsko prehrano. Za študente ocvrto Ta je, kot je znano, zaradi želje po čim nižjih vhodnih stroških živil, pretežno predpripravljena, ocvrta, skratka precej nezdrava in nasprotna temu, kar bi bilo dobro za mlade ljudi v razvoju. “Zelo pomembno je, da imajo študentje čim prej možnost ekološka živila spoznati zaradi njihove kakovosti in manjše prisotnosti različnih škodljivih komponent, ki se pojavljajo v hrani, predvsem ostankov pesticidov (pa tudi umetnih arom, umetnih barvil, težkih kovin, op. p),” pravi Martina Bavec iz inštituta za ekološko kmetijstvo Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede (FKBV). Kot pojasnjuje, študentje, tako kot otroci in šolarji, na kilogram svoje telesne teže zaradi večje telesne aktivnosti v povprečju pojedo več kot starejši in s tem praviloma zaužijejo tudi več škodljivih snovi, hkrati pa so tista populacija, ki naj bi bila zdrava in od katere bomo čez nekaj let vsi odvisni. Ekološko je sicer, zahvaljujoč zakonodaji, že (manjši) trend v osnovnih šolah, domovih upokojencev in bolnišnicah, saj morajo javni zavodi preko javnega naročanja vsaj deset odstotkov živil zagotoviti iz ekološke pridelave. Pri prehranjevanju študentov, ki se prav tako napaja iz državnega proračuna, pa ni tako, čeprav bi si želeli drugače, pravi Bavčeva. Snežna kepa tudi v gostinstvu? Po drugi strani je problem še vedno preslaba ozaveščenost. “Kar smo začeli v Mariboru, je prvi korak in upam, da
