Trump je Malpassa za kandidata za prihodnjega prvega moža Svetovne banke izbral februarja.

62-letni republikanec, ki je nazadnje deloval na ameriškem finančnem ministrstvu, je sicer že stari znanec ameriške vlade in tudi finančnih ustanov z Wall Streeta. Delal je tudi kot izvršni ekonomist investicijske banke Bear Sterns, ki je propadla v finančni krizi leta 2008.

Znan je tudi po skeptičnem odnosu do globalizacije in mednarodnih ustanov. Odkrito je negativno naravnan do Kitajske in njenih trgovinskih praks ter je v zadnjih mesecih igral pomembno vlogo v trgovinskih pogajanjih med največjima nacionalnima gospodarstvoma na svetu.

Dosedanji prvi mož Svetovne banke Jim Yong-kim je januarja napovedal, da bo zapustil banko tri leta pred iztekom svojega drugega petletnega mandata, ki ga je začel poleti 2017. Kljub nekaterim kritikam njegovega dela je bila odločitev nepričakovana. Od takrat je Svetovno banko začasno kot vršilka dolžnosti vodila Bolgarka Kristalina Georgijeva.

V skladu z ureditvijo po drugi svetovni vojni imajo ZDA pravico imenovati predsednika Svetovne banke, Evropi pa pripada položaj generalnega direktorja Mednarodnega denarnega sklada. Trenutno to nalogo opravlja Francozinja Christine Lagarde.

Do Malpassovega prihoda na čelo Svetovne banke prihaja tik pred začetkom spomladanskega srečanja obeh mednarodnih finančnih ustanov, ki predstavljata stebra t. i. brettonwoodske povojne ekonomske ureditve. Vzpostavljeni sta bili namreč leta 1944, torej še med drugo svetovno vojno, na konferenci v ameriškem Bretton Woodsu z namenom skrbi za ekonomsko stabilnost po vojni, njune aktivnosti pa so bile v teh desetletjih tudi predmet številnih kritik, ker naj bi služili predvsem ohranjanju prevlade razvitih držav nad razvijajočim se delom sveta.