Mediji so dobili okrog pet terabajtov podatkov o ameriških volivcih, ki jih je nabrala operacija pod vodstvom nekdanjega šefa Trumpove kampanje Brada Parscaleja. Ta je bil leta 2016 zadolžen za digitalno kampanjo. Trump ga je julija odstavil z vrha kampanje, a še vedno sodeluje pri njej.
Trumpova kampanja je v 16 ključnih državah ameriške volivce s pomočjo algoritmov razdelila v osem kategorij ali občinstev, da bi jim ciljno prikazovali ustrezne oglase na Facebooku in drugih družbenih omrežjih. Ena od kategorij je bila opredeljena kot “odvrnitev”. To so bili ljudje za katere je kampanja upala, da jih ne bo na volišča. Med njimi je bilo 3,5 milijona temnopoltih.
Podatki kažejo, da je kampanja na volitve skušala pritegniti bele volivce, poleg temnopoltih pa zavrniti tudi druge, ki bi najverjetneje volili demokrate. Oglase so potem oblikovali tako, da so osebam iz kategorije odvrnitve skušali priskutiti volitve ali jim vzeti voljo do udeležbe.
Trumpova digitalna kampanja se je poimenovala projekt Alamo in je delovala iz San Antonia v Teksasu. Alamo je bila trdnjava v mehiškem Teksasu, kjer so se uporniki borili proti vojski centralne oblasti mehiške prestolnice. Mehiška vojska je upornike v Alamu pobila, v naslednji bitki z uporniki pa utrpela poraz in Mehika je s tem izgubila Teksas, ki se je čez nekaj časa pridružil ZDA.
V Projektu Alamo je sodelovala ekipa podjetja Cambridge Analytica. Dva nekdanja člana propadlega podjetja sedaj tudi pred letošnjimi predsedniškimi volitvami delata za Trumpovo kampanjo.
Ta je leta 2016 porabila 60 milijonov dolarjev za oglase na Facebooku, ki so bili prilagojeni vsaki od osmih kategorij volivcev. Parscale je pred kratkim zagotovil, da kampanja ni nikoli posebej merila na temnopolte volivce, vendar pa razkriti podatki kažejo, da so temnopolti dobivali oglase z namenom, da ne bi šli volit. Med oglasi so bile tudi lažne novice, kot na primer tiste, ki so prikazovale demokratko Hillary Clinton, kako zaničuje temnopolto mladino.
Največja organizacija temnopoltih Američanov NAACP izraža ogorčenje ampak obenem priznava, da gre le za zadnji primer, kako republikanci na vse možne načine skušajo zatreti volilno udeležbo temnopoltih. Ne gre več za odločanje o tem, kdo je najboljši kandidat ampak zato kdo bo bolj uspešen pri tem, da bo imela druga stran manj volivcev na volilni dan.
Facebook zagotavlja, da se to, kar se je zgodilo leta 2016, letos ne bo ponovilo. “Imamo 35.000 zaposlenih za zagotavljanje integritete naše platforme in obrambo volitev po svetu. Imamo tudi pravila, ki prepovedujejo zatiranje volilne udeležbe in vodimo kampanjo informiranja volivcev, ki je največja doslej,” je sporočil Facebook.