Gospodarski minister Zdravko Počivalšek, ki opravlja tekoče posle, je za STA ob robu novinarske konference štorskega Kovisa uvedbo carin označil kot “bedasto zunanjo zadevo, na katero Slovenija ne more vplivati”. Izrazil je upanje, da bo le prevladal razum, saj lahko te carine ogrozijo slovensko gospodarsko rast.
Postregel je tudi s podatkom, da je Slovenija lani imela 35 milijard evrov izvoza, od tega 80 odstotkov v EU, veliko izvoza pa je bilo za evropsko avtomobilsko industrijo.
STA se je za odziv obrnila tako na največjega jeklarja v državi, skupino Sij, kot na bistriškega predelovalca aluminija Impol. Na odgovore še čaka.
V Siju so sicer na ameriškem trgu lani ustvarili devet odstotkov skupnih prihodkov od prodaje v metalurškem delu. Ti so dosegli 756,1 milijona evrov, tako da je na izvoz v ZDA odpadlo 68 milijonov evrov. Po podatkih statističnega urada je Slovenija lani v ZDA izvozila za 64,8 milijona evrov proizvodov iz skupine železo in jeklo.
Ameriški predsednik Donald Trump je uvedbo 25-odstotnih carin na jeklo in 10-odstotnih carin na aluminij in proizvode iz aluminija z argumentom zaščite nacionalne varnosti ZDA napovedal v začetku marca. Iz njih je nato začasno za približno tri mesece izvzel EU, Avstralijo, Argentino, Brazilijo, Kanado, Mehiko in Južno Korejo. Z vsemi, razen z EU ter obema partnericama iz severnoameriškega sporazuma o prosti trgovini Nafta je nato dosegel dogovor, medtem ko bodo za omenjene tri s 1. junijem veljale carine.
Že ob Trumpovi napovedi pred tremi meseci so se v Siju odzvali z oblikovanjem projektne skupine strokovnjakov, ki je izvajala različne aktivnosti, da bi morebitna uvedba carin čim manj vplivala na uspešnost poslovanja skupine. Obenem so se skupaj s predstavniki slovenskih oblasti zavzemali za trajno izvzetje EU iz ukrepa.
“Medtem ko čakamo na uradno potrditev ukrepov in podrobnejše informacije o njihovem obsegu, pripravljamo scenarije za obvladovanje potencialnih tveganj,” so takrat med drugim pojasnili. V letnem poročilu za lani so nato navedli, da izvajajo trženjske aktivnosti na drugih trgih za nadomestitev potencialnega izpada prodajnih količin v ZDA. Kot specializiran nišni igralec naj bi ga nadomestili tudi s pospeševanjem prodaje na trgih, kjer so že uveljavljen dobavitelj.
“Poleg tega v skupini Sij veliko vlagamo v razvoj novih vrst jekla, ki imajo zaradi izjemnih lastnosti veliko dodano vrednost. S tem dosegamo tudi višje cene, ki ublažijo negativne posledice,” so dodali marca.
Bistriški Impol, ki v ZDA ustvari okoli 1,5 odstotka prodaje, kar predstavlja nekaj več kot deset milijonov evrov, skupno pa je slovenski izvoz aluminija in aluminijastih izdelkov v ZDA lani po statističnih podatkih dosegel 11,7 milijona evrov. Impol je sicer na ameriškem trgu prisoten že od 90. let prejšnjega stoletja, v New Yorku ima tudi svoje podjetje, ki se ukvarja s prodajo njihovih izdelkov na trgih Severne in Južne Amerike.
“Naš interes je, da ta trg razvijamo tudi v prihodnje, vendar pa izpad prodaje za nas ne bi bil poguben,” so ocenili marca in dodali, da so kot izvozno naravnano podjetje kljub vsemu odvisni od svetovnih gospodarskih razmer.
Za Štore Steel in Talum medtem ZDA ne predstavljajo pomembnejšega trga, Talum tja sploh ne izvaža.
Prav vsi pa bi lahko čutili posredne učinke ameriškega ukrepa. Napovedani evropski protiukrepi bi lahko namreč zanetili resnejši trgovinski spor, če ne celo trgovinske vojne.
Drugo tveganje pa je, da bodo proizvajalci iz tretjih držav poskušali jeklo, ki ga ne bodo prodali na ameriškem trgu, prodati v EU. Kot so marca pojasnili v Štore Steel, gre za 36 milijonov ton potencialne presežne proizvodnje jekla.