Po besedah predstavnice zaposlitvene agencije Advantage Austria v Sloveniji Eve Pfurtscheller so avstrijski delodajalci s slovenskimi delavci večinoma zelo zadovoljni, saj so ti dobro izobraženi, predvsem pa je zlasti v mlajši generaciji velika prednost tudi znanje tujih jezikov in pripravljenost na nove izzive izven svoje države.
“Pomemben razlog za iskanje slovenskih delavcev je tudi bližina meje, predvsem na območju Maribora. Avstrijci in Slovenci smo si blizu tudi po mentaliteti, naša podjetja pa želijo delati z zaupanja vrednimi in zanesljivimi ljudmi, kakršne v Sloveniji zagotovo lahko najdejo,” je dejala Pfurtschellerjeva in dodala, da je Slovenija za avstrijska podjetja tudi dobra odskočna točka za trge jugovzhodne Evrope.
Direktorica mariborskega zavoda za zaposlovanje Mateja Kreže je povedala, da se za delo v tujini največkrat zanimajo mladi, zadnje čase pa vse bolj tudi dolgotrajno brezposelni starejši in nižje izobraženi, ki doma ne najdejo priložnosti. Zlasti pri slednjih še vedno prihaja do jezikovnih ovir, zato zavod financira tudi učenje tujih jezikov.
V Avstriji dela med 16.000 in 17.000 Slovencev
Kot je še dodala, v Avstriji po zadnjih podatkih dela med 16.000 in 17.000 Slovencev, od tega skoraj 14.000 na obmejnem območju, med katerimi je skoraj 10.000 dnevnih migrantov. Tudi večino ljudi, ki trenutno prihajajo k njim, zanimajo predvsem dnevne migracije.
V Sloveniji še vedno obstaja zmotno prepričanje, da se da takoj s pridobitvijo službe v Avstriji zelo dobro zaslužiti, tudi do 2000 evrov neto, kar pa po besedah predstavnika Advantage Austria Aleša Kegla ne ustreza resnici. Neto plače so sicer morda res pri večini zaposlitev za 100 ali 200 evrov višje, pri čemer so določeni stroški v tej državi višji, prav tako so drugačne obdavčitve, delodajalci pa ne poravnavajo stroškov za pot na delo in malico.
“Tudi v Avstriji je povpraševanje po nekaterih profilih enako kot v Sloveniji. Veliko je priložnosti za inženirje, strojnike, mehatronike, elektrotehnike,” je dejal Kegl in dodal, da je uspeh odvisen predvsem od ambicioznosti posameznika. V Sloveniji je po njegovih besedah okoli 750 avstrijskih podružnic, ki so nad delovno silo in njeno motiviranostjo navdušeni.
Direktorica Štajerske gospodarske zbornice Aleksandra Podgornik je povedala, da podjetja povsod iščejo predvsem kadre, ki imajo dovolj teoretičnega, predvsem pa praktičnega znanja. Tukaj je bila kritična do šolskega sistema, ki ne dohaja potreb gospodarstva.
Ob tem je opozorila, da se v Sloveniji mladi premalo odločajo za poklice, ki so deficitarni, kar pa se dogaja tudi v Avstriji ali Nemčiji. V Sloveniji se je tako lani v šole vpisalo le 21 metalurgov, osem kleparjev krovcev in le dva za poklic izdelovalca kovinskih konstrukcij, kar kaže na velik primanjkljaj in težave v nekaterih branžah.
