Ukinitev dodatne subvencije za najem tržnih in hišniških stanovanj neustavna

Ukinitev dodatne subvencije za najem tržnih in hišniških stanovanj neustavna

Ustavno sodišče je soglasno ocenilo, da je 28. člen zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev v neskladju z ustavo. Ta je sprva določal, da se upravičencem do subvencije v tržnih in hišniških stanovanjih prizna še subvencija do priznane neprofitne najemnine, a je zakon o ukrepih za uravnoteženje javnih financ občin ta del člena črtal. Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je namreč lani vložila zahtevo za oceno ustavnosti 25. člena zakona o ukrepih za uravnoteženje javnih financ občin, saj ta posega v pravico do omenjene subvencije. Ustavno sodišče pa je ocenilo, da je v neskladju z ustavo 28. člena zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, saj je ravno v njem opredeljena pravica do te subvencije. Varuhinja je v zahtevi opozorila, da so neprofitna najemna stanovanja namenjena uvajanju ustavne pravice do primernega stanovanja, uresničevanju načela socialne države in zagotavljanju človeškega dostojanstva. Država je po njenem mnenju dolžna spoštovati, ščititi in zagotavljati pravico do ustreznega bivališča. Potreba po varčevanju po njenem prepričanju ne sme biti razlog za neizpolnjevanje ustavnih zavez države. Zaradi izpodbijane zakonske določbe posamezniki in družine ne bodo imeli možnosti bivati v tržnem najemnem stanovanju pod enakimi pogoji kot tisti, ki imajo možnost najema neprofitnega stanovanja. To pa po oceni varuhinje povzroča neenakost med najemniki, ki so upravičeni do najema neprofitnega stanovanja. Če ima upravičenec stalno prebivališče v občini, ki ima na voljo neprofitna stanovanja, bi pravico lahko uresničil, v nasprotnem primeru pa ne, je pojasnila. Vlada je v mnenju k zahtevi za oceno ustavnosti navedla, da je bil izpodbijani ukrep nujen z vidika vzdržnosti javnih financ, ki je ustavno varovana dobrina. V obdobju, ko so najemniki tržnih in hišniških stanovanj imeli to pravico, naj bi se število upravičencev zelo povečalo, zaradi česar naj ne bi bilo mogoče predvideti vseh finančnih posledic za državni in občinske proračune.

Ustavno sodišče je soglasno ocenilo, da je 28. člen zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev v neskladju z ustavo. Ta je sprva določal, da se upravičencem do subvencije v tržnih in hišniških stanovanjih prizna še subvencija do priznane neprofitne najemnine, a je zakon o ukrepih za uravnoteženje javnih financ občin ta del člena črtal. Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je namreč lani vložila zahtevo za oceno ustavnosti 25. člena zakona o ukrepih za uravnoteženje javnih financ občin, saj ta posega v pravico do omenjene subvencije. Ustavno sodišče pa je ocenilo, da je v neskladju z ustavo 28. člena zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, saj je ravno v njem opredeljena pravica do te subvencije. Varuhinja je v zahtevi opozorila, da so neprofitna najemna stanovanja namenjena uvajanju ustavne pravice do primernega stanovanja, uresničevanju načela socialne države in zagotavljanju človeškega dostojanstva. Država je po njenem mnenju dolžna spoštovati, ščititi in zagotavljati pravico do ustreznega bivališča. Potreba po varčevanju po njenem prepričanju ne sme biti razlog za neizpolnjevanje ustavnih zavez države. Zaradi izpodbijane zakonske določbe posamezniki in družine ne bodo imeli možnosti bivati v tržnem najemnem stanovanju pod enakimi pogoji kot tisti, ki imajo možnost najema neprofitnega stanovanja. To pa po oceni varuhinje povzroča neenakost med najemniki, ki so upravičeni do najema neprofitnega stanovanja. Če ima upravičenec stalno prebivališče v občini, ki ima na voljo neprofitna stanovanja, bi pravico lahko uresničil, v nasprotnem primeru pa ne, je pojasnila. Vlada je v mnenju k zahtevi za oceno ustavnosti navedla, da je bil izpodbijani ukrep nujen z vidika vzdržnosti javnih financ, ki je ustavno varovana dobrina. V obdobju, ko so najemniki tržnih in hišniških stanovanj imeli to pravico, naj bi se število upravičencev zelo povečalo, zaradi česar naj ne bi bilo mogoče predvideti vseh finančnih posledic za državni in občinske proračune.

Scroll to top
Skip to content