V Zagrebu je umrl, star 89 let, Slavko Goldstein, hrvaški intelektualec, humanist, erudit. Publicist, zgodovinar (v osnovi je študiral književnost in filozofijo). Oče zgodovinarja in diplomata dr. Iva Goldsteina. Tudi kot novinar in urednik je delal, štejejo ga med ustanovitelja časopisa Vjesnik. Rojen v ugledni židovski družini. Prepričani partizan. Po drugi svetovni vojni je nekaj časa živel v kibucu v Izraelu, do smrti je bil ugledni član zagrebške židovske skupnosti, občine, tudi njen predsednik. Prvi v židovski skupnosti Beth Israel. Vodil je tudi svet spominskega območja Jasenovac, ves čas se je ostro boril proti kakršnimkoli manipulacijam z žrtvami in s številom žrtev druge svetovne vojne in zaradi nje, proti ločevanju mrtvih po narodnosti, veri. Proti v današnjih časih vzniklemu novoustaštvu na Hrvaškem, proti zgodovinarskemu revizionizmu.   Podpisan je pod kupom knjig novejše jugoslovanske in hrvaške zgodovine, pisal jih je sam ali skupaj s sinom, tudi študije Tita so to med drugim. Jasni, premočrtni antifašist. Žlahtni levičar. Ustanovitelj, leta 1989, stranke HSLS, ki stoji na začetku hrvaške demokratizacije pred poltretjim desetletjem. Stranki je na začetku tudi predsedoval, potem jo je predal vplivnemu hrvaškemu politiku Draženu Budiši.  Hrvaška in ves nekdanji jugoprostor sta izgubila veliko osebnost, glas vesti, človečnosti.