Ustavno sodišče je razveljavilo sklep Višjega sodišča v Ljubljani, ki je oktobra lani ustavilo prisilno poravnavo družbe Kolosej kinematografi in začelo stečaj nad to družbo. Ustavni sodniki so ugotovili, da je višje sodišče poseglo v ustavne pravice družb Onisac in Kolosej zabavni centri. Zdaj mora o pritožbi na prisilno poravnavo spet odločati. Višje sodišče v Ljubljani je oktobra lani ustavilo prisilno poravnavo Kolosej kinematografov in začelo stečaj nad to družbo na podlagi ugotovitve, da upravitelj pri nekaterih upnikih ni pravilno ugotovil količnika za glasovanje o prisilni poravnavi, in da ob upoštevanju pravilnih količnikov prisilna poravnava ni dobila zadosti podpore. Sporni količniki Višje sodišče, ki je odločalo na podlagi pritožb družb Ledava in KBS banka, je takrat navedlo, da upravitelj ni pravilno upošteval količnikov za glasovanje za terjatve družb Kolosej zabavni centri (štiri terjatve v skupni višini 23,4 milijona evrov), Onisac (dve terjatvi v skupni višini 5,4 milijona evrov) in KD (ena terjatev v višini 7,1 milijona evrov). Terjatve teh družb izhajajo iz poroštev za posojila pri bankah, upravitelj pa po navedbah višjih sodnikov iz oktobrskega sklepa pri glasovanju o prisilni poravnavi ni upošteval, da gre za terjatve, ki so povezane z odložnim pogojem (ta bi bil izpolnjen, če bi kot poroki posojila že plačale). Tako jim je pri izračunu glasovalnih pravic določil faktor 1,0 kot navadnim terjatvam, namesto 0,5, kot zakon določa za terjatve, ki so povezane z odložnim pogojem. Ob upoštevanju teh faktorjev je po navedbah višjega sodišča za potrditev prisilne poravnave glasovalo 50,41 odstotka terjatev in ne 62,03 odstotka, kot je upravitelj zapisal v julija objavljenem poročilu o glasovanju. Za potrditev prisilne poravnave mora glasovati vsaj 60 odstotkov terjatev. Družbi Onisac, ki jo zastopa direktor Sergej Racman, in Kolosej zabavni centri, ki jo zastopa direktor Zoran Hrvatin, sta se na odločitev višjih sodnikov pritožili na ustavno sodišče. To