Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti, začetem na zahtevo varuha človekovih pravic, odločilo, da zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev glede ugotavljanja dohodka za samostojne podjetnike ni skladen z ustavo. DZ mora ugotovljeno neskladje odpraviti v enem letu. Izpodbijani prvi odstavek 14. člena zakona določa, da se v primerih, ko je oseba dejavnost šele začela opravljati ali če je njen mesečni dohodek iz dejavnosti nižji od višine bruto minimalne plače, kot mesečni dohodek iz dejavnosti upošteva dohodek v višini 75 odstotkov bruto minimalne plače. Vendar je to po mnenju varuha človekovih pravic v neskladju z ustavo. Po varuhovem mnenju ni razlogov, da se pri osebah, ki pridobivajo dohodek z opravljanjem dejavnosti, ne ugotavlja njihov dejanski dohodek v trenutku, ko zaprosijo za pravico iz javnih sredstev. Domneva, oblikovana tako, da je ni mogoče izpodbiti, po varuhovi oceni povzroči, da te osebe ne glede na obseg dejavnosti in dejanski zaslužek sploh nimajo možnosti pridobiti pravic iz javnih sredstev. Po ugotovitvi ustavnega sodišča zakonodajalec ne ureja položaja oseb, ki opravljajo dejavnost, na enak način, kot ureja položaj drugih oseb. Tudi tistemu, ki opravlja dejavnost, mora biti omogočeno dokazati, da v določenem trenutku ne dosega dohodka iz izpodbijanega odstavka in da zaradi svojega materialnega stanja potrebuje pomoč, meni ustavno sodišče. Kot je odločilo, lahko do odprave ugotovljene protiustavnosti vlagatelji v postopkih uveljavljanja pravic iz javnih sredstev dokazujejo, da ne dosegajo višine mesečnega dohodka, določene v tem odstavku. Po oceni sodišča je v neskladju z ustavo tudi drugi odstavek 7. člena pravilnika o načinu ugotavljanja premoženja in njegove vrednosti pri dodeljevanju pravic iz javnih sredstev. Neustaven je v delu, po katerem se vrednost lastniških deležev gospodarskih družb ali zadrug lahko ugotavlja tudi le iz izpisa iz sodnega registra. Minister oz. ministrica za delo, družino, socialne