V soboto jih je 23 skočilo v vodo. No, pravzaprav skozi led in v Dravo. Potapljanje ni le podvodno užitkarstvo in doživetja ter potem družabnosti nad vodo, potapljači velikokrat vrnejo naravi za čudesa, ki jim jih ponuja. Rok Lesjak iz Društva za podvodne dejavnosti Bled pove, da si je prav zaradi pomoči potapljačev najslavnejše slovensko jezero opomoglo od pretirane namnožitve potujočih trikotničark – invazivne tujerodne vrste, ki je pred leti povzročala v jezeru kar precej preglavic: “S tedenskim odstranjevanjem školjk smo populacijo precej omejili, tako da je stanje zdaj kar dobro. Čeprav smo sami dvomili v to, imamo jezero zdaj pod kontrolo.” Plovila po uporabi na Dravi temeljito očistiti Blejski potapljači so med potopom ugotovili, da je tudi v Dravi izjemno razširjena tujerodna invazivna školjka potujoča trikotničarka (Dreissena polymorpha). “Velja opozorilo, da naj se vsa plovila (kajaki, čolni ipd.), ki so v Dravi, temeljito očisti in posuši, preden jih lastniki prestavijo v druga sladkovodna okolja, saj lahko le tako preprečimo širjenje,” opozarjajo potapljači. Larve (ličinke) te školjke so namreč prostemu očesu nevidne, na suhem pa ob primerni vlagi lahko preživijo tudi 14 dni. Školjka se začne razmnoževati pri temperaturi dvanajst stopinj Celzija. Njena domovina so porečja Črnega in Azovskega morja ter Kaspijskega jezera, kjer naseljuje spodnje dele rek, rečna usta (estuarije), brakične vode in jezera. S tega območja se je zelo hitro in množično razširila po vsej severni polobli. Je ena najbolj invazivnih tujerodnih vrst. Poleg tega, da tekmuje z avtohtonimi vrstami, tudi močno spreminja ekosistem, ob pretirani namnožitvi pa lahko povzroča težave na infrastrukturi, celo v hidroelektrarnah.Maribor
