Številni politiki v Evropi zahtevajo, da izid turškega referenduma o ustavnih spremembah ne ostane brez posledic, poroča nemška tiskovna agencija DPA. Po tesnem nedeljskem izidu glasovanja Turkov o spornem predsedniškem sistemu je v Nemčiji in drugod po Evropi slišati vse glasnejše pozive k ustavitvi pogajanj z Ankaro o pristopu Turčije k EU. Hkrati so vse pogostejše kritike na račun Turkov, ki živijo v Nemčiji. Ti so z nadpovprečno velikim številom glasov podprli spremembe ustave, s katerimi bi turški predsednik Recep Tayyip Erdogan dobil precej več pooblastil. Udeležba Turkov, živečih v Nemčiji, je bila z okoli 49 odstotki sicer nizka, je pa tam po uradnih podatkih za uvedbo novega predsedniškega sistema glasovalo kar 63 odstotkov turških volivcev. V Avstriji, denimo, je bilo takih še več: skoraj 74 odstotkov. Gerda Hasselfeldt, vodja nemške poslanske skupine CSU, je dejala: "Večina Turkov, ki so pri nas deležni vseh demokratičnih svoboščin, bodisi ni šla volit ali pa je glasovala za spremembo ustave, s čimer je lastne rojake obsodila na to, da bodo v prihodnje živeli v avtoritarni državi." Cem Özdemir, predsednik nemških Zelenih, je za časopis Passauer Neue Presse povedal, da ga je ob volilnem vedenju Turkov v Nemčiji postalo strah: "Potrebujemo integracijsko ofenzivo. Zdaj se nam maščujejo številne neuresničene obveznosti, zlasti s strani CDU in SPD, iz preteklih desetletij. Če bi Turki radi še dolgo srečno živeli tukaj, bi se morali popolnoma opredeliti za vrednote in ustavo naše države." Na nedeljskem referendumu o spremembi ustave v Turčiji bi lahko bilo prirejenih kar do 2,5 milijona glasovnic, je včeraj povedala predstavnica avstrijskih Zelenih Alev Korun, ki je bila ena od 63 tujih opazovalcev volitev iz Parlamentarne skupščine Sveta Evrope (PS SE). Gre torej za obseg nepravilnosti, ki bi lahko spremenil izid referenduma. Ustavne spremembe je podprlo 51,4 odstotka volivcev, proti jih je glasovalo 48,6 odstotka. Volilna udeležba je bila 85-odstotna. Kot nav