Če je v petek nastopil zadnji šolski dan za učence in dijake, potem je za nami vikend poln vprašanj o učnem uspehu. Ni pa pravega zanimanja za občutke, ki so ostali v dijakih samih. V mojih ušesih še ostajajo zgodbe mladostnikov ene od domačih gimnazij se sprašujem, kdaj smo pozabili, da je učenec v srednješolskih klopeh pravzaprav človek. Že res, da je današnja mladina preveč sproščeno malodušna, da ne rečem ‘jebivetrska’ in da ste starejši, ki jih kritično opazujete v njihovih letih gradili mostove in železniške proge. Vendar niso krivi, da ste svoje otroke pravzaprav razvadili vi. Oni, pa so te mladostniško razvnete (vi jim rečete nevzgojene) otroke pripeljali pač tako daleč, da vam danes ne odstopijo sedala na avtobusu ali vam pokažejo celo sredinec. Vse omenjeno ne opravičuje dejstva, da so v razredu od koder prihajata moja sogovornika v vseh štirih letih guljenja klopi, profesorico za matematiko menjali tri krat, nato pa je imelo v zadnjem letniku polovica dijakov nezadostno oceno. Iz ust ene od stoječih za katedrom so celo poslušali, da bodo najprej reševali naloge, nato pa iz njih odkrivali skrivnosti in zakonitosti, ter izpopolnjevali teorijo. Seveda dopuščam možnost, da je matematiko zamenjala za ljubezen svojega življenja, ampak očitno je stala na napačnem službenem mestu. Če je danes, ko imamo na voljo internet lahko geografija odlična snov za sanjave destinacije, ki lahko mladega človeka vodijo do odličnega počitniškega dela, da bi si to uresničil, je pač profesor zagrenil ure moškemu spolu in dajal lepše ocene dekletom z dekolteji in ocenjeval teste glede na priimke. Človek mu tega ne bi zameril, a le če ne bi njegova dejanja pustila na mlademu človeku neustavljivi občutek po nepravičnosti. Ta se je selil tudi na primer, ko sin ene od profesoric s slabšim znanjem skozi vse leto ni bil deležen nobenega popravnega izpita, pa bi si ga z roko na tovariških srcih sošolcev prav pošteno zaslužil. Dobre ocene so prihajale tudi na podlagi dobrega mnenja. To me