Že šestič so pri OECD analizirali pokojnine v državah članicah in nekaterih drugih večjih svetovnih gospodarstvih, članicah G20, izsledke raziskave pa strnili v poročilu "Pregled pokojnin". Posebej zanimivo je 8. poglavje, v katerem je govora o povezavi med prihodki in revščino pri starejši populaciji. V raziskavi OECD ugotavlja, da so prihodki starejših v povprečju nižji, kot znaša povprečje populacije, v letu 2012-13 pa je višina prihodkov starejših od 65 let v sodelujočih državah znašala 87 odstotkov populacije. Višina prihodkov v starostni skupini 66 do 75 let sicer kaže nekoliko boljšo sliko, saj dosegajo 92 odstotkov populacije, medtem ko je opazen padec pri starejših od 75 let, ki prejemajo prihodke v višini 80 odstotkov populacije. V večini držav predstavlja pokojnina glavnino prihodkov v starosti. Ob pokojninah je mnogo starostnikov še delovno aktivnih ter si na ta način dodatno izboljšajo finančni položaj, določen delež prihodkov pa predstavljajo tudi finančne naložbe. Najvišji delež prihodkov iz naslova pokojnine prejemajo prebivalci Madžarske, Belgije in Avstrije, prihodki iz naslova dela v starosti višji od 65 let pa so najvišji v Mehiki, Poljski in Estoniji ter na Slovaškem. Najnižji odstotek prihodkov iz naslova pokojnin prejemajo po ugotovitvah OECD v Franciji, Mehiki, Finski in Turčiji. Visok odstotek prihodkov predstavljajo finančne naložbe za rezidente Kanade, Nove Zelandije, Francije, Danske, Turčije in Avstralije. Odstotek starejših od 65 let, ki živijo v relativni revščini glede na dohodek. Vir: OECD (Podatki iz leta 2012 ali novejši, če so na voljo)Ilustracija: Shutterstock V poročilu ugotavljajo, da v povprečju 12,6 odstotka prebivalcev v članicah OECD živi v relativni revščini, ki jo določa osebni dohodek, ki je več kot polovico nižji od nacionalnega povprečja prihodkov na gospodinjstvo v državi. V devetnajstih izmed štiriintrideset držav članic OECD je revščina v starosti nižja, kot če jo primerjamo z revščino v celotni populaciji, tor