Originalno kolo z osjo na Vrhniki gostuje po odmevnih razstavah Kolo 5200 let v Mestnem muzeju Ljubljana v letih 2013 in 2014 ter letošnji, doslej največji razstavi o koliščih z naslovom 4000 let kolišč, ki so jo organizirali v nemškem razstavišču Bad Schussenried, so sporočili iz Muzeja in galerij mesta Ljubljane.

Kolo je sestavljeno iz dveh jesenovih plošč, ki sta bili spojeni s štirimi hrastovimi zagozdami. Na sredini ima pravokotno odprtino, kamor je bila nasajena os. V premeru meri 72 centimetrov in je debelo okoli pet centimetrov. Izbira lesa ni naključna, saj ima jesen žilav in trden les, rasel je v okolici kolišč in lahko doseže dimenzije, ki so bile potrebne za velike deske brez grč. Os je izdelana iz kosa hrastovega lesa in meri 124 centimetrov.

Kolo z osjo je datirano na podlagi stratigrafskih podatkov, z dendrokronološkimi raziskavami in radiokarbonsko metodo. Staro je okoli 5200 let in je sočasno z naselbino Stare gmajne, v kateri je bilo odkrito. Pripadalo je dvokolesnemu vozu – cizi.

Kolo so arheologi Inštituta za arheologijo ZRC SAZU leta 2002 odkrili prav pri Vrhniki, na kolišču Stare gmajne na Verdu. Na dnu jarka so poleg dveh čolnov naleteli na ostanke lesenega kolesa. To je bilo zaradi predhodnega poglabljanja jarka z gradbenimi stroji že delno poškodovano. Jarek so na mestu najdbe razširili in naleteli še na os, ki se je snela s kolesa.

Kmalu po odkritju so kolo in os poslali v konservatorsko delavnico Rimsko-germanskega muzeja v Mainzu, kjer so predmeta konservirali z melaminsko metodo. Sočasno s posegom je bila izdelana posebna mikroklimatska komora, ki omogoča razstavljanje in hranjenje dragocenih predmetov tudi za prihodnje generacije, so še navedli v ljubljanski instituciji.

Kolišča na Ljubljanskem barju so sicer uvrščena na Unescov svetovni seznam dediščine. Pomembnost varovanja in ohranjanja kolišč je svetovna organizacija prepoznala v letu 2011, ko je potrdila skupinsko nominacijo alpskih dežel (Avstrija, Francija, Italija, Nemčija, Slovenija, Švica). Spomeniško območje sestavljajo ostanki prazgodovinskih koliščarskih naselbin, ki so pod vodo, na obrežjih jezer, vzdolž rek ali v močvirjih. Slovenski del sestavlja skupaj devet kolišč v dveh skupinah, ki ležijo na območju občine Ig.

V Doživljajskem razstavišču Ljubljanica si je originalno leseno kolo v sklopu razstave Moja Ljubljanica mogoče ogledati do 26. februarja, vsako soboto pa v razstavišču pripravljajo javno vodstvo.