V maroškem Marakešu se bo danes zaključila globalna podnebna konferenca, prva po zgodovinskem sprejetju pariškega sporazuma v francoski prestolnici decembra lani. Cilj konference je bil ohraniti zagon in potrditi ambicijo iz Pariza, medtem ko pomembnejših odločitev ne gre pričakovati. V Marakešu se je od 7. novembra odvilo 22. zasedanje pogodbenic Okvirne konvencije ZN o spremembi podnebja (COP22), 12. srečanje pogodbenic kjotskega protokola (CMP12) ter prvo srečanje pogodbenic pariškega sporazuma (CMA1). Cilj konference je bil zagnati konkretno delo na podlagi pariškega sporazuma, doseženega pred slabim letom dni. V globalnem boju proti podnebnim spremembam je lanskoletna podnebna konferenca v Parizu pomenila pomemben mejnik - tam je namreč 196 pogodbenic (195 držav in EU) sprejelo pariški sporazum, ki prvič v zgodovini pri dosegi istega cilja združuje tako razvite države kot države v razvoju. Svet zavezuje k omejitvi dviga povprečne globalne temperature občutno pod dve stopinji Celzija do konca stoletja glede na predindustrijsko dobo in države spodbuja k ukrepom za omejitev na 1,5 stopinje. Pariški sporazum je v veljavo stopil 4. novembra - presenetljivo hitro, saj je bil potreben prag (ratifikacija s strani 55 držav, ki proizvedejo vsaj 55 odstotkov globalnih izpustov toplogrednih plinov) dosežen že 10 mesecev po sprejetju. Vseeno pa je bilo v Marakešu še prezgodaj za sprejemanje pomembnejših odločitev; med drugim je neformalni dogovor predvidel, da se najprej vsem državam zagotovi dovolj časa za izpeljavo ratifikacijskih postopkov. Tako naj bi države tokrat v zaključnih sklepih zgolj formalno pozdravile vstop sporazuma v veljavo in se zavzele za nadaljnje delo. Resnejše odločitve pa naj bi nato sledile leta 2017 in še posebej 2018, ko bodo države izvedle prvi t. i. pospeševalni dialog, v okviru katerega naj bi zaostrile svoje nacionalne cilje zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov, podane pred Parizom.Svet