V Sloveniji večina prvič kadi pred polnoletnostjo, pri osebah po 25. letu starosti praktično ne beležimo več začetkov kajenja. Prav zato so otroci, mladostniki in mladi odrasli posebej pomembni za industrijo. Brez novih generacij potrošnikov svojih izdelkov namreč ne morejo biti uspešni, izpostavljajo na ministrstvu za zdravje in Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ)
Po opozorilih predstavnice in vodje urada Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) v Sloveniji Aige Rurane tobačna industrija uporablja različne načine, da bi pridobila nove generacije potrošnikov svojih izdelkov.
Uvajajo nove izdelke, ki jih promovirajo kot manj škodljive, čeprav za to ni osnove v znanstvenih dokazih. V tobačne in nikotinske izdelke dodajajo še posebej mladim privlačne arome, ki jih mladi napačno zaznavajo kot manj škodljive. Izdelki so privlačne oblike in lahko zavajajo s svojo obliko, na primer izdelki v obliki USB ključka. V promocijo svojih izdelkov industrija vključuje vplivneže, družabna omrežja, tudi filme, glasbene videe, različne šove, je nanizala vodja urada WHO.
Na NIJZ in ministrstvu za zdravje zato letošnji svetovni dan brez tobaka posvečajo ozaveščanju o delovanju tobačne industrije, razbijanju mitov in razkrivanju taktik, ki jih industrija usmerja na mlade s ciljem, da postanejo uporabniki tobačnih in nikotinskih izdelkov, ter predstavitvi učinkovitih programov za preprečevanje uporabe tobačnih in nikotinskih izdelkov med mladimi.
Uporabnike tobačnih ali nikotinskih izdelkov pa želijo opomniti na pomen opustitve kajenja, še posebej v času aktualne epidemije. Kadilci so verjetno bolj dovzetni za okužbo z novim koronavirusom in imajo višje tveganje za težji potek bolezni covid-19, česar pa ne morejo izključiti tudi pri uporabnikih drugih tobačnih in povezanih izdelkov, opozarjajo.
Kot so poudarili na NIJZ, je za učinkovito preprečevanje in zmanjševanje uporabe tobačnih in povezanih izdelkov ter zaščito mladih pred manipulacijo industrije potreben celovit program ukrepov, predvsem zakonodajnih, in različni programi v okoljih, kjer živijo in se zbirajo mladi.
Tomaž Čakš z NIJZ je pri tem ocenil, da je treba mlade ozavestiti o tem, kako deluje industrija, kakšni so njeni cilji, kakšne vplive ima nanje in jih opolnomočiti, da se manipulaciji zoperstavijo. Treba jih je tudi spodbuditi, da so aktivni in sami prevzamejo vlogo vplivnežev v svojem okolju in pomagajo drugim mladim pri tem.
Državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Tina Bregant pa je ob svetovnem dnevu brez tobaka spomnila, da je bilo na tem področju v Sloveniji sprejetih že veliko ukrepov. Izpostavila uvedbo enotne embalaže za cigarete in tobak za zvijanje in nedavno prepoved arome mentola v cigaretah in tobaku za zvijanje. Okrepili in razširili so tudi delovanje brezplačne telefonske številke za svetovanje o opustitvi kajenja, ki zdaj deluje vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih.
Predsednica Sekcije medicinskih sester v promociji zdravja in zdravstveni vzgoji pri Zbornici-Zvezi Majda Šmit pa je opomnila, da tudi izvajalci zdravstvene nege spodbujajo k opustitvi kajenja, saj se s prenehanjem tveganje za nastanek pljučnega raka pri posamezniku zniža za skoraj polovico v primerjavi s tistimi, ki še kadijo. Poleg tega pa s tem tudi pozitivno vplivajo na zdravje svojih bližnjih.
