“Vojna za Francijo se je začela,” je že ob četrtkovem pozivu k protestom dejal Melenchon, ki je na majskih predsedniških volitvah osvojil četrto mesto. Zbrane naj bi nagovoril tudi danes.

Protestniki so med drugim vzklikali “upor, upor” in “ne socialnemu državnemu udaru”. Da gre za “socialni državni udar”, je sicer glede reforme trga dela po navedbah francoske tiskovne agencije AFP dejal Melenchon. Eden od protestnikov je dejal, da Francija ni imela še nikoli toliko milijonarjev, in se vprašal, zakaj bi morali vedno revni zategovati pasove.

K protestom proti reformi je že prejšnji teden in ta četrtek pozval tudi sindikat CGT. V četrtek se je tako na ulicah francoskih mest zbralo 132.000 ljudi.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je sicer zakon o reformi trga dela podpisal v petek, s čimer so ukrepi začeli veljati. Z reformo trga dela želi spodbuditi podjetništvo v Franciji, kjer je stopnja brezposelnosti 9,5-odstotna.

Ukrepi, ki jih je zasnoval premier Edouard Philippe, zmanjšujejo vlogo sindikatov v majhnih podjetjih, omejujejo odpravnine za nepravično odpuščene delavce, delodajalcem pa omogočajo več neposrednih dogovorov z zaposlenimi o delovnih pogojih.

Nekdanji bančnik Macron poudarja, da so ukrepi nujni, da bi francoska delovna zakonodaja postala prožnejša in bi tako spodbudili zaposlovanje. Macron je obljubil, da bo brezposelnost v Franciji do leta 2022 znižal na sedem odstotkov.

Kot je dejal ob podpisu zakona, gre za “edinstveno preobrazbo našega socialnega in gospodarskega modela”, ki bo imela “globok strukturni učinek na zaposlovanje, zlasti za najmlajše in tiste z najmanj kvalifikacijami”.