Ministrica za zdravje z vladno pogajalsko skupino mora po sklepu vlade za obravnavo na naslednji redni seji vladi predložiti natančnejša pojasnila k posameznim določbam v torek parafiranega sporazuma z zdravniškim sindikatom Fides, vključno s finančnimi posledicami.
Minister za javno upravo Boris Koprivnikar je v petek poudaril, da so nejasnosti na več postavkah v sporazumu, na ministrstvu za zdravje pa so zagotovili, da bodo pojasnila predložili na naslednji redni seji vlade. Ali se bo vlada ta teden do sporazuma tudi opredelila, sicer še ni povsem gotovo.
Sporazum po mnenju DeSUS in SD ni rezultat koalicijskega dogovora
Po ponedeljkovem dogovoru vladne in sindikalne pogajalske skupine je završalo med koalicijskimi partnerji. V SD so opozorili, da je sporazum nesprejemljiv in da je ministrica presegla pooblastila oz. mandat, ki ji ga je dala koalicija. Opozorili so zlasti na to, da bi s sporazumom morali reševati položaj bolnikov, ne zdravnikov. Iz DeSUS ter SMC pa so prihajale skrbi, da sporazum posega v enotni plačni sistem.
Tako je sprva ocenil tudi minister Koprivnikar. Na torkovem srečanju vidnih predstavnikov SMC pri predsedniku vlade Miru Cerarju, kjer so sporazum pregledali, pa so ugotovili, da vendarle ni tako problematičen in da v plačni sistem ne posega, je povedal minister. Premier je tudi zagotovil, da ministrica ni presegla pooblastil.
Je pa parafiranje sporazuma zaustavilo pogajanja z drugimi sindikati javnega sektorja, ki se z vlado ne bodo sestali, dokler se ne opredeli glede sporazuma s Fidesom. Pogajalski skupini sta v petek oblikovali nova pogajalska izhodišča, ki morajo biti še potrjena, a so v njih bolj zahtevni, kot so bili do zdaj.
To sicer ni dobra popotnica za državni proračun, ki ga je DZ pred kratkim sprejel kljub vrzeli zaradi nedorečenih stroškov dela v javnem sektorju. Če dogovora s sindikati ne bodo dosegli do začetka novega proračunskega leta, je vlada napovedala enostranske ukrepe.
Kolar Celarčeva izgubila podporo DeSUS
Ne glede na končno interpretacijo sporazuma zapleti že majejo stolček ministrici za zdravje. Predsednik DeSUS Karl Erjavec je po petkovi seji izvršnega odbora stranke pojasnil, da Kolar Celarčevi odrekajo podporo. Po njihovem mnenju bi bilo prav, da bi ponudila odstop in da bi ga premier tudi sprejel. Zadeve so po mnenju DeSUS tako daleč, da na področju zdravstva brez osvežitve na ministrstvu ni več mogoče pričakovati uspešnega dela vlade.
Tudi v SD so opozorili, da se čas za modre rešitve in zagotovitev socialnega miru izteka, zato pričakujejo, da bo premier ukrepal.
Ne Cerar ne Kolar Celarčeva se za zdaj na izjave koalicijskih partneric še nista odzvala. Neuradno želi premier prioritetno razčistiti nejasnosti glede sporazuma s Fidesom.
Nesporazum tudi glede domnevne priloge k dogovoru
Veliko prahu je v zadnjih dneh dvignila domnevna priloga k sporazumu s Fidesom. Nanjo so v petek javno opozorili v DeSUS, vendar so njihove navedbe v soboto zavrnili tako v Fidesu kot na ministrstvu.
Na ministrstvu so poudarili, da sporazum o začasni prekinitvi stavkovnih aktivnosti “ne vsebuje nobene priloge, niti njene navedbe”. Dezinformacije, ki se o sporazumu pojavljajo v javnosti, pa po njihovem kažejo na “veliko nepoznavanje vsebine sporazuma ali na namerno zavajanje javnosti z namenom rušenja doseženih dogovorov”.
Vendar sta v soboto tako podpredsednik DeSUS Tomaž Gantar kot predsednik SD Dejan Židan zatrdila, da je o prilogi govorila ministrica na koalicijskem vrhu. “Če pa ta dokument ne bi obstajal, bi pomenilo, da nam je lagala,” je dejal Gantar.
Ministrica je po njegovih navedbah na vprašanja glede nedorečenosti sporazuma odgovorila, da je vse bolj dorečeno v prilogi, ki jim je sicer ni želela dati. V sicer nedorečenem in nepodpisanem dokumentu, s katerim zdaj v koaliciji razpolagajo, je navedeno ravno to, kar manjka v sporazumu in ga je zato moč različno interpretirati, pravi Gantar.
Dokument govori o izvrševanju parafiranega sporazuma, torej tudi o načinu izplačevanja variabilnega dela plač zdravnikov.
Na ministrstvu so v soboto navedli, da je delovno gradivo za uvedbo fleksibilnega nagrajevanja v okviru posebnega vladnega projekta skrajševanja čakalnih dob, večje kakovosti zdravstvene obravnave in omogočanja bolniku, da bi imel zdravnik več časa za njegovo obravnavo, šele v pripravi in ni del sporazuma.
Ob tem so ponovili, da ministrica ni presegla pooblastil, ki ji jih je dala vlada, sporazum s Fidesom pa da je v prvi vrsti naravnan v sistemsko urejanje neurejenega v zdravstvu.
Ne glede na razplet s sporazumom pa težav za ministrico še ni konec. Ne le partnerice, pač pa tudi predsednik vlade, od nje v prihodnjih tednih pričakujejo ključne reformne zakone, ki jih je obljubila. Po tem bo Cerar, kot je napovedal, tudi presojal njeno delo.
