Ste načelno za privatizacijo ali niste, je izzval krojače javnega mnenja, profesorje, gospodarstvenike in to pot tudi novinarje dr. Jure Stojan z Inštituta za strateške rešitve. In za kar številnim omizjem, ki se je zbralo na posvetu o privatizaciji in njenih glavnih dilemah, slišal le malo odločnih odgovorov v vsakem primeru za privatizacijo. Torej ne oziraje se na konkretno podjetje, ki bi ga privatizirali, razmere in drugo, kar vpliva na uspešnost delovanja podjetij. Najpogosteje so tisti, ki krojijo javno mnenje, rekli, da so načeloma za privatizacijo, a ne bi privatizirali vsega. Ali pa, da bi bil njihov vsakokratni konkretni odgovor odvisen od tega, ali je novi lastnik dober ali slab. Pa tudi, da bi jih zanimalo, kakšne namene ima novi lastnik, in da si ob privatizaciji državnih podjetij želijo, da bi država za svoja podjetja našla dobre lastnike. "> Certifikati za korporativne upravljavce Stojan je med tri poglavitne privatizacijske dileme, ki nas razburjajo in delijo, najprej uvrstil naše nihanje med tem, ali naj bo podjetje javno ali zasebno. V še večji dilemi se znajdemo, ko se moramo opredeliti, kateri lastnik je primernejši, domači ali tuji, v dilemi pa smo tudi, ali poiskati podjetju, ki ga privatiziramo, strateškega ali nestrateškega lastnika. Razpravljavci pa so hitro prišli do tega, da imamo težave z vodenjem oziroma korporativnim upravljanjem. Dr. Bogomir Kovač z ljubljanske ekonomske fakultete je bil prepričan, da pri vodenju najbolj škripa, in bi si želel, da bi začeli vodilne izobraževati za korporativno upravljanje, saj bi se morali korporativni upravljavci izkazovati kot certificirani profesionalci. Tudi ekonomist Anže Burger s fakultete za družbene vede, ki je s številkami ponazoril, da so nekatera podjetja po privatizaciji rastla in povečevala donosnost, se je s Kovačem strinjal, a je dodal, da na vodenje vpliva tudi slabo gospodarsko vzdušje. Bolj ko se je pogovor razvnemal, bolj je postajalo očitno tudi, da ima pri poslovnih odloč