Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) so v sporočilu ob letošnjem dnevu brez cigarete poudarili, da je opustitev kajenja koristna za zdravje v kateremkoli starostnem obdobju, največje koristi za zdravje pa posameznik izkusi, če kajenje opusti pred 40. letom starosti. Načini opuščanja kajenja so mnogoteri in za različne posameznike različno učinkoviti.

V Sloveniji imamo na voljo številne programe za opuščanje kajenja. V zdravstvenih domovih delujejo usposobljeni strokovnjaki za podporo pri izbiri ustreznih načinov premagovanja skušnjav pri opuščanju kajenja. Nekatere tuje raziskave sicer kažejo, da je npr. nekaj več kot polovica nekdanjih kadilcev opustila kajenje brez strokovne pomoči.

Strokovnjaki nudijo pomoč v obliki t. i. ukrepov za spremembo vedenja, lahko v obliki skupinskih delavnic ali individualnega svetovanja. Podpora pri opuščanju kajenja je prav tako na voljo prek brezplačne anonimne številke 080 2777, pomoč pa prihaja tudi iz nevladnih organizacij. Tako v Slovenski zvezi za javno zdravje, okolje in tobačno kontrolo nudijo svetovanje in delavnice za opuščanje kajenja.

Predstavnik zveze Miha Lovše je napovedal, da bodo februarja prvič v Sloveniji izvedli skupinsko opuščanje kajenja prek spleta v sodelovanju s strokovnjaki s področja odvisnosti. Za uspešnost odvajanja od kajenja so po besedah Tadeje Hočevar z NIJZ pomembni motivacija, močna volja ter predanost in zavezanost cilju. Opustitev kajenja je najboljše, kar kadilci lahko naredijo, da zaščitijo svoje zdravje in zdravje drugih.

Kadilci s tobačnim dimom vdihavajo prek 7000 kemičnih strupenih, rakotvornih in dražilnih sestavin v obliki plinov ali delcev, vsaj 60 od njih je rakotvornih. Škodljive snovi v tobačnem dimu so po navedbah Helene Koprivnikar z NIJZ vzrok številnih bolezni – različnih vrst raka, bolezni srca in ožilja ter bolezni dihal.

Manj pa je znano, da kajenje povzroča tudi sladkorno bolezen, revmatoidni artritis, bolezni oči, katerih posledica je lahko slepota, motnje erekcije, motnje imunskega sistema idr. Kajenje nosečnic škodljivo vpliva na zdravje še nerojenega otroka in izide nosečnosti. V Sloveniji so posledice kajenja obsežne. Zaradi bolezni, povzročenih s kajenjem, v državi vsak dan umre deset oseb.

“Številne smrti, pripisljive kajenju, so prezgodnje. Umirajo ljudje v aktivnih dobi – med 30. in 44. letom starosti vsako sedmo smrt pripisujemo kajenju, med 45. in 59. letom starosti pa celo vsako tretjo,” je pojasnila Koprivnikarjeva. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) pa je tobak v svetu vsako leto vzrok šest milijonom preprečljivih smrti. Od teh jih je 600.000 med nekadilci zaradi pasivnega kajenja.

“Kljub velikemu napredku na področju nadzora nad tobakom, ki je v zadnjih nekaj desetletjih privedel do zmanjšanja števila tistih, ki začnejo kaditi, in povečanja števila tistih, ki so kajenje opustili, pa nas do družbe brez tobaka čaka še dolga pot,” je opozorila vodja urada SZO za Slovenijo Darina Sedlakova in svetovala čimprejšnjo opustitev kajenja.

“Dlje posameznik kadi, hujše so posledice. Prej ko opusti kajenje, boljše zdravje si lahko povrne – nekatere koristi za zdravje se pojavijo zelo kmalu. Če tega sam ne zmore, naj poišče dodatno pomoč. Prenehanje kajenja ni enostavno, ampak mnogim je uspelo,” je še dodala Sedlakova.

Predstavniki Koalicije nevladnih organizacij za preprečevanje zasvojenosti so sicer v torek predstavili novelo zakona o trošarinah, s katero predlagajo 19-odstotno zvišanje zdajšnje trošarine na tobačne izdelke. Zakonski predlog so naslovili na ministrstvo za finance.