V Sloveniji še vedno študira skoraj polovica mladih

V Sloveniji še vedno študira skoraj polovica mladih

V Sloveniji se število vseh študentov višješolskega in visokošolskega izobraževanja vsako študijsko leto znižuje. V študijskem letu 2016/17 se jih je vpisalo 79.547 ali približno 1000 manj kot leto pred tem in 36.000 manj kot pred desetimi leti. Še vedno pa študira skoraj polovica mladih, so sporočili s Statističnega urada RS (Surs). Po podatkih Sursa je število študentov višjega strokovnega izobraževanja letos približno enako lanskemu (11.000). V visokošolske strokovne in univerzitetne programe za pridobitev prve visokošolske diplome je vpisanih 48.900 študentov, kar je približno 1200 manj kot v prejšnjem študijskem letu (50.100) in skoraj za polovico manj kot pred desetimi leti (91.400). Število študentov druge stopnje je letos približno enako lanskemu (17.100) in predstavljajo četrtino vseh visokošolskih študentov, doktorski študenti štiri odstotke. Čeprav se skupno število vpisanih študentov hitro zmanjšuje, pa to še ne velja za novince. Teh je letos 15.500, približno toliko kot lani in približno 7000 manj kot pred desetimi leti. Vpis v prvi letnik se torej ne zmanjšuje z enako hitrostjo kot vpis vseh študentov. Kljub upadanju generacij študentov, se po številu študentov na število prebivalcev še vedno uvrščamo med vodilne države v EU. Delež študirajočega se prebivalstva od 19 do 24 let se je v Sloveniji v zadnjih petih letih res znižal za dve odstotni točki (47,4 odstotka), a še vedno študira skoraj polovica mladih. Zmanjševanje študentske populacije delno na Sursu pripisujejo manj številnim generacijam mladih. V osrednjeslovenski regiji študirata dve tretjini vseh študentov, petina v podravski, sedem odstotkov v obalno-kraški regiji in desetina študentov v preostalih regijah, predvsem v gorenjski in savinjski. Študenti iz osrednjeslovenske regije se večinoma odločajo za študij v svoji regiji (86 odstotkov). Tudi študenti iz okoliških regij študirajo večinoma tam. Velik del študentov iz goriške (15 odstotkov), primorsko-notranjske (17 odstotkov) in obalno-krašk

V Sloveniji se število vseh študentov višješolskega in visokošolskega izobraževanja vsako študijsko leto znižuje. V študijskem letu 2016/17 se jih je vpisalo 79.547 ali približno 1000 manj kot leto pred tem in 36.000 manj kot pred desetimi leti. Še vedno pa študira skoraj polovica mladih, so sporočili s Statističnega urada RS (Surs). Po podatkih Sursa je število študentov višjega strokovnega izobraževanja letos približno enako lanskemu (11.000). V visokošolske strokovne in univerzitetne programe za pridobitev prve visokošolske diplome je vpisanih 48.900 študentov, kar je približno 1200 manj kot v prejšnjem študijskem letu (50.100) in skoraj za polovico manj kot pred desetimi leti (91.400). Število študentov druge stopnje je letos približno enako lanskemu (17.100) in predstavljajo četrtino vseh visokošolskih študentov, doktorski študenti štiri odstotke. Čeprav se skupno število vpisanih študentov hitro zmanjšuje, pa to še ne velja za novince. Teh je letos 15.500, približno toliko kot lani in približno 7000 manj kot pred desetimi leti. Vpis v prvi letnik se torej ne zmanjšuje z enako hitrostjo kot vpis vseh študentov. Kljub upadanju generacij študentov, se po številu študentov na število prebivalcev še vedno uvrščamo med vodilne države v EU. Delež študirajočega se prebivalstva od 19 do 24 let se je v Sloveniji v zadnjih petih letih res znižal za dve odstotni točki (47,4 odstotka), a še vedno študira skoraj polovica mladih. Zmanjševanje študentske populacije delno na Sursu pripisujejo manj številnim generacijam mladih. V osrednjeslovenski regiji študirata dve tretjini vseh študentov, petina v podravski, sedem odstotkov v obalno-kraški regiji in desetina študentov v preostalih regijah, predvsem v gorenjski in savinjski. Študenti iz osrednjeslovenske regije se večinoma odločajo za študij v svoji regiji (86 odstotkov). Tudi študenti iz okoliških regij študirajo večinoma tam. Velik del študentov iz goriške (15 odstotkov), primorsko-notranjske (17 odstotkov) in obalno-krašk

Scroll to top
Skip to content