Prekomerna prehranjenost otrok, ki po svetu hitro narašča, pomembno vpliva na kvaliteto življenja, hkrati pa je povezana s številnimi dejavniki tveganja za srčne in druge kronične bolezni kasneje v življenju. Med njimi so povišane maščobe v krvi, neodzivnost na inzulin in povečano tveganje za sladkorno bolezen tipa dve, povišan arterijski tlak in zgodnjo aterosklerozo, ob tem opozarjajo na NIJZ.
Zaradi velikega vpliva na javno zdravje je trende prekomerne prehranjenosti pri otrocih po navedbah NIJZ treba pozorno spremljati. Lokalna skupnost ima pomembno vlogo pri omogočanju prostočasnih rekreativnih dejavnosti otrok in zmanjševanju neenakih možnosti za vključevanje v športne dejavnosti, ki zmanjšujejo tveganje za debelost.
Debelost je sicer pogosteje prisotna pri nižje izobraženih in revnejših prebivalcih ter je v veliki meri posledica različnih prehranjevalnih navad med različnimi družbenimi sloji.
Indeks telesne mase (ITM) je groba mera, ki se uporablja za razvrščanje v razrede prehranjenosti. Kot pojasnjujejo na NIJZ, daje ITM le približno oceno prehranjenosti, razvrščanje v razrede prehranjenosti na podlagi tega kazalnika pa ni zanesljivo, saj je odvisno od stopnje biološke zrelosti otroka ali mladostnika in sestave telesa. Podatke o telesni višini in telesni masi, ki so potrebni za izračun ITM, so pridobili iz programa SLOfit, v katerega je vsako leto vključenih okrog 96 odstotkov vseh osnovnošolskih otrok in mladostnikov.
STA objavlja tabelo s podatki o deležu (v odstotkih) osnovnošolskih otrok in mladostnikov med 6. in 15. letom starosti, katerih ITM presega mejno vrednost prekomerne prehranjenosti od leta 2016 do leta 2020 po statističnih regijah.
regija 2020 2019 2018 2017 2016 ------------------------------------------------------------ Spodnjeposavska 29,5 28,8 28,6 28,4 28,7 Pomurska 29,3 29,2 30,6 29,2 29,9 Zasavska 27,7 28,5 29,0 28,8 30,6 Koroška 27,4 28,1 28,3 25,5 27,4 Podravska 27,2 27,1 27,0 26,1 26,6 Jugovzhodna 26,7 26,3 27,7 27,0 26,8 Savinjska 26,0 25,6 26,2 25,2 25,8 Primorsko-notranjska 25,5 24,9 26,1 26,4 26,8 Obalno-kraška 24,7 24,6 25,1 23,9 25,1 Goriška 21,9 22,5 22,8 22,3 23,6 Gorenjska 21,6 21,2 21,3 20,5 21,0 Osrednjeslovenska 20,9 20,6 21,2 20,7 21,5 ------------------------------------------------------------ Slovenija 24,5 24,3 24,8 23,9 24,6
Vir: NIJZ, Podatkovna zbirka SLOfit šolar
